Ena od žalostnih reči preteklih dni je nov poboj v šoli, ki se je tokrat dogodil na Finskem. Na sošolce je streljal dvanajstletnik. Izid: eden mrtev, dva ranjena otroka. Odziv oblasti: seveda zgroženost in skrb. Po njihovem najbolj skrbi starost morilca. To, da zdaj v šolah streljajo že dvanajstletniki.
Danes na tem mestu ne bom pisala o tem, o čemer sem že velikokrat pisala: da so namreč poboji v šolah povezani z narcisistično socializacijo, katere nekateri od ključnih rezultatov so tudi pomanjkanje socialnih veščin, odsotnost moralnega imperativa oziroma vesti ter obravnavanje drugih ljudi kot stvari. Seveda so vse te značilnosti prisotne tudi v tokratnem finskem primeru.
A danes nameravam pisati o nečem drugem: namreč o tem, da reakcija finskih oblasti kaže, da tudi na Finskem ne razumejo, kaj se v resnici dogaja. In to kljub dejstvu, da so Skandinavci v razumevanju socialnih disfunkcij v šolah, povezanih z otroki, ki so patološki narcisi, prišli morda najdlje.
Razumejo na primer, da nekateri od teh otrok ne smejo hoditi v šolo. Da obstajajo situacije, v katerih je treba kolektiv, socialno skupino pred njimi zaščititi. Ipd. A kljub temu očitno tudi oni ne razumejo povsem, za kaj pri narcisistični socializaciji gre. In za kaj gre pri patoloških narcisih. Ker če bi to razumeli, bi morala biti reakcija oblasti ...
