Dr. Vesna V. Godina: Božič sredi jeseni ali kako smo uničili praznike

Nekoč, v socializmu, smo v naši družini praznovali le novo leto. Ni bilo nobenih počitnic. Nobenih prostih dni. In vsega ostalega. Pa smo imeli zmeraj vse: lepo okrašeno jelko, okrašeno stanovanje, darila (ki jih je v neverjetnem številu ročno izdelala moja mama, ki je bila zaposlena kot medicinska sestra v mariborski bolnišnici, kar pomeni, da je delala vsak dan, izmenoma tudi praznike, torej tudi na silvestrovo in novo leto), večerjo, doma spečeno pecivo in vse ostalo. Mama in oče občasno tudi silvestrski ples in silvestrovanje v kakšnem lokalu, mi mladi pa domači žur. In predvsem smo imeli tisti intenzivni občutek praznikov. Ko so se prižgale lučke na jelki, pojavila darila, ko je bilo to res silvestrovo. Bilo je res drugače. Nekaj posebnega. Prazničnega. Nekaj, česar ni bilo na noben drugi dan.