Dr. Lucija Mulej: Ko izrabljen moški sreča žensko milino

Prijeten, priljubljen, postaven z mehko sredico, je bil prepričan v film o sebi, ki ga ni nikdar postavil pod vprašaj. O tem, da je dober ljubimec, mož in oče; čeprav si je poleg žene omislil številna razvedrila in druženja, slike o sebi ni nikdar postavil v luč dvoma. A le do odhoda ljubljene Lizi … 

Apetiti so različni. Površje skriva številne procese, ki se vrtinčijo zadaj, nekje v podzavesti in spodaj, v globinah duše, ki pri mnogih še trdno spi. Pri njem je spala in v spanju uživala v vseh blagodatih mesenih priložnostih in v udobju, ki ga je znal poiskati zlasti zase. Zato ga kaj drugega kot vtis na prvo žogo ni zanimalo, ni niti iskal povezav ali vzorcev, ki so nakazovali, kam se bo njegova pot ukrivila. Kot slep in gluh je sledil le sebi, odpiral vrata z nasmehom in skrbel predvsem za lastno udobje.

Gospod B je živel za videz; sam je bil privlačen, v mladih letih zelo atraktiven, športnega videza in brezskrben, saj je večino bremen naložil ženi, ki ga je oboževala. On nje ni, bolj ali manj mu je bila le kulisa za lastne skrivne užitke in zavetje, kjer se je lahko varno odpočil po razburkanih vodah divjih ritmov noči, ki jim je sledil kot obseden. 

Ženske so ga oboževale, vsaj tako je gospod B mislil nevedoč, da poleg lepe in čiste ljubezni in ljubljenja obstaja temna, črna plat seksa, ki je polna demonskih, podlih in plehkih energij, ki spiralo zasužnjevanja le še stopnjujejo. In on je iskal temo, odvisnost in le biokemijske vžige, ki so se tako ali tako kaj kmalu razelektrili. Vsakič je dvignil sidro in prekrmaril nove vode, da je zopet našel istost v enakem in enako v istem. A sam tega ni opazil. 

Tako je postal suženj videza, obskurnega poželenja in padal vse globlje in globlje v temni svet nezdravih odnosov, ki so temelji le na moči, ki je bila minljiva, plehka in tuzemska. Odvisnik kot vsak je padal vse nižje, pristajal na mejne želje in iskal izhode v domišljiji, ki je bila iz dneva v dan bolj načeta.

PREBERITE ŠE --> Lucija Mulej: Skopuh in Dajalec

Seveda je usoda igriva in karma kar se da nepredvidljiva.

Da se je njegova duša pričela spreminjati, ni zapopadel nihče drug kot domača psička, ki je gospodarja oboževala. Tako močno, da je nase povlekla vse njegove nečistoče in stranpoti in po čudni hipni bolezni preminila v roku nekaj dni. Gospoda B je smrt domače psičke zelo prizadela, saj jo je čutil kot edino sopotnico, ki ji  je lahko zaupal vse, saj ni nikomur ničesar izdala, poleg tega seveda, da niti ni mogla ... 

Po smrti psičke je v njegovem življenju vse zakričalo. 

Žena je bila vse bolj nezadovoljna in sumničava, vesti o njegovem skrivnem življenju pa so pričele prihajati od vsepovsod; hči se je s soprogom po rojstvu drugega otroka pričela razhajati, sam pa je imel resne težave z ljubico, ki je od njega zahtevala ločitev. Vsa bremena so ga obremenila do tiste usodne mere, ko se mu je zagabila spolnost in je čez noč pristal v bolnici zaradi hudega vnetja mehurja in nepojasnjene slabosti. 

Ležanje, prazni dnevi, vonj po bolezni in trpljenju ter občutek nemoči so se vanj zarezali globoko. Prvič je spoznal, kako plehko in prazno je njegovo življenje. Spomnil se je neke ženske, ki jo je odslovil, še predno bi se med njima lahko razvil resen odnos, saj se je ob njej počutil majhnega, bednega in nesposobnega, jo užalil in vrgel iz življenja … Spomnil se je njenih besed, ko mu je povedala resnico o njem samem: tja, kamor vlagaš pozornost, srce in delo, tja prideš … Sam je vlagal čas le vase, v romance in seks ter lastno udobje, in v poznih petdesetih ni imel pokazati ničesar drugega kot le izliv spominov, ki so bili le v njegovi glavi in domnevno v glavah žensk, ki so mu jemale dih … Dobesedno.

Ženske, s katerimi je prijateljeval, so imele lastne interese in definicije razmerij, ki so jih vodile. 

Večinoma je prijateljeval s poročenimi, ki niso imele interesa ostati z njim, pač pa se zabavati in izkoristiti njegove talente, ki jih je s pridom razvijal. Na bolniški postelji se seveda nobena dama ni spomnila nanj, saj so prijateljstva le hlinile; tudi njim je bilo le do mesenih iger in daleč do česa resnega, saj ni imel ne denarja ne česa posebnega, kar bi vleklo po sebi. 

In prvič je začutil, da je bil uporabljen in izrabljen.

Vsa spoznanja bolijo, a še kako zazdravijo srčike bolečinskih jeder, po katerih se vrtijo preštevilne usode.

Misleč, da je on žrebec, ki izbira, določa in osvaja, je bil le lutka, izbran, osvojen in določen.

Uporabljen in umaknjen vsakič znova, ko so njegove ženske izbrale druge moške, ki so jim dajali stabilnost in oporo.

Tako je v zrelih letih prvič uzrl obraz svoje žene, ki je vedela za njegove temne skrivnosti. Demone, ki so ga trgali na kosce, je odganjala z zvestobo in razumevanjem, ki je bilo brezpogojno. Počasi je pričel sestavljati koščke lastnega izgubljenega zanosa in stranpoti in se prvič zares zazrl vase. 

Postavil se je na svoje noge.

PREBERITE ŠE --> Lucija Mulej: Ali ste avtobusna postaja

Na terapije hodi že skoraj leto dni. Zvest je ženi. Piše o sebi, o svojem otroštvu in nizki samopodobi, ki je botrovala, da se je vedel kot »poceni roba na razprodaji«.

Na ženske ni več gledal kot na objekte, saj je bil sam uporabljen predmet, željen zaradi svojega mačo videza in čednih potez. Nanje je pričel gledati kot na predatorke, ki po spolni sli in demonskih željah niso kaj dosti boljše od moških. Le bolj spretne so. In manj naivne. 

Pričel je ceniti vse tiste srčne ženske, ki žarijo globino, kakovost in mir. Zato se je predal ženi in ji priznal, v kako veliki zmoti je živel do trenutka smrti psičke Lizi.

*Kolumna izraža osebno mnenje kolumnistke in ne nujno tudi stališča uredništva.