Barbara Pešut: Biti slovenska pisateljica je najslabši poklic

Dejstvo je takole, kmalu po tem, ko sem prenehala z izdajanjem pri Beletrini, me ni nihče več povohal, kot staro nogavico. 

Izbrala sem si zares težek poklic. Nič v njem ne prosperiram. Nikamor ne napredujem, lepo je samo to, da izdajam knjige. Ni jih bilo malo. Pri založbi Primus sem jih izdala kar nekaj: Jebopisi, erotična knjiga, Učiteljica, še bolj erotična knjiga, in še Pisma iz JLA, ta ni erotična, ampak se tiče najinih življenj, ko je Robert vstopil v vojsko, jaz pa sem bila doma v Kosezah. Zadnja je Divjakinja. Je drugačna knjiga, ne oddaljujem se več naravi, ampak v njej živim. Ta je bila ravnokar izdana. 

Bom pa še nadaljevala menda. Imam ideje, kakšne imam, pa ne povem. Najraje bi pisala o kakšni ženski, ki ni navadna, je pa privlačna in se lahko igra le s kakšnimi obetavnimi zdravniki ali sestrami ali brati ali ...