Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) iz Lyona uvršča sončno svetlobo med dokazano rakotvorne dejavnike pri človeku že od leta 1992. Kaj se dogaja?
Res je, število bolnikov s kožnim rakom se zadnja štiri desetletja vsako leto poveča. In tako ni samo pri nas, ampak v vsem razvitem svetu. Velja tudi, da je sonce oziroma njegovo ultravijolično sevanje glavni krivec za to naraščanje, saj se način izpostavljanja v zadnjih desetletjih precej razlikuje od tistega v preteklosti. Več je zelo intenzivnega izpostavljanja, pri katerem nastanejo poškodbe, tudi sončne opekline: počitnice na morju vsako poletje, počitnice in potovanja v tropskih krajih v času naše zime, rekreacija na prostem, sončenje za pridobivanje zagorelosti. Ponavljajoča se kratkotrajna in intenzivna izpostavljanja soncu povzročijo poškodbe kože, ki so nepopravljive in vodijo v nastanek kožnega raka, predvsem bazalnoceličnega karcinoma in melanoma. Ploščatocelični karcinom pa je povezan z dolgotrajnim, kroničnim izpostavljanjem soncu.

Kakovostne in sodobne kreme za zaščito pred soncem zelo redko povzročajo alergije. V preteklosti se je uporabljalo nekaj UV-filtrov, ki so bili potencialni alergeni, če so bili izpostavljeni soncu, danes se jih ne uporablja več.   

Uporaba solarijev je že dlje razumljena kot škodljiva. Vseeno si jih mnogi privoščijo, da bi kožo »navadili na poletno sonce«. Mi lahko razložite, kakšna je razlika med solarijem in soncem glede na odzivnost kože?
Umetni in naravni viri ultravijolične svetlobe delujejo na kožo enako. S solarijem je ne navadimo na poletno sonce, ampak jo poškodujemo, še preden pridemo na sonce. Zagorelost je namreč vedno posledica poškodbe kože. Je naravni obrambni mehanizem, ki skuša vsaj delno zmanjšati nove poškodbe. V sončni svetlobi je cel spekter ultravijoličnega-A (UVA) in ultravijoličnega-B (UVB) sevanja. Solariji oddajajo večinoma UVA-žarke, ki omogočijo porjavitev. Oboji, tako UVA- kot UVB-žarki, koži škodijo, povzročajo posredne in neposredne poškodbe dednega materiala in drugih molekul v kožnih celicah. Tako se začne proces rakaste preobrazbe kožnih celic, ki vodi v kožni rak.

Na prodajnih policah je mogoče kupiti različne kreme proti sončenju z vrtoglavo visokimi faktorji. So res primerni in potrebni? Ne gre vštric z njimi tudi marsikateri izpuščaj kot alergijski odziv?
Kakovostne in sodobne kreme za zaščito pred soncem zelo redko povzročajo alergije. V preteklosti se je uporabljalo nekaj UV-filtrov, ki so bili potencialni alergeni, če so bili izpostavljeni soncu, danes se jih ne uporablja več. Večino alergijskih reakcij pravzaprav povzročijo dišave ali drugi dodatki zaščitnih krem. Na voljo je veliko pripravkov, ki so primerni za občutljivo kožo, brez nepotrebnih dišav in dodatkov. Dermatologi priporočamo uporabo visokih in zelo visokih zaščitnih faktorjev, od ZF 30 pa vse do 50+, saj skoraj nihče ne nanese dovolj pripravka, torej količine, ki jo proizvajalci uporabijo, ko testirajo izdelek in določijo zaščitni faktor. Večina nas uporabi polovico ali celo tretjino priporočene količine (za nanos na celotno telo pri odraslem človeku je potrebnih 35 ml kreme, kar je približno dve jedilni žlici). Ko uporabimo polovico priporočene količine, je zaščitni faktor le ena tretjina tistega, ki je označen na embalaži. Če pa uporabimo pripravek z visokim zaščitnim faktorjem, nas ob tanjšem nanosu še vedno dovolj dobro zaščiti. Ob pravilnem nanosu pri večini ljudi zadostuje ZF 15.



Vsakodnevna zaščita pred soncem ne pomeni samo nanašanja krem z zaščitnim faktorjem, temveč tudi pokrivala, oblačila. Marsikdo, ki se nezaščiten sprehaja po soncu, reče, da je sonce vir vitamina D, torej dobro zanj. Kaj menite o tem?
Zaščita pred soncem sta v prvi vrsti izogibanje soncu v času njegove največje moči in zaščita kože z oblačili in pokrivali. Zaščitne kreme so šele tretji steber zaščite. Namažemo tiste predele kože, ki jih ne moremo zavarovati drugače. Vitamin D je zelo pomemben, v našem telesu deluje kot hormon in sodeluje pri številnih procesih. Predstopnja vitamina D nastaja pod vplivom UVB-sevanja v koži, a le sredi dneva v sončnih mesecih. Takrat zadostuje 15 minut izpostavitve nezaščitene kože obraza in podlakti dva- do trikrat na teden. V jesenskih in zimskih mesecih v naših krajih sončna svetloba ni dovolj intenzivna za tvorbo dovolj vitamina D. Na zalogo ga žal ne moremo tvoriti, zato je pomembno, da ga dobimo tudi z ustrezno prehrano in nadomeščanjem.

Kaj se dogaja s kožo, ki je dolga leta izpostavljena soncu? Na plažah vidimo zagorela telesa. Zdijo se lepa, a kaj bo s kožo na njih čez 20, 30 let?
Sončni žarki ne povzročajo le kožnega raka, ampak kožo tudi starajo – pri tem sodelujejo predvsem UVA-žarki. Tudi solariji, ki sevajo predvsem UVA-svetlobo, so pomemben dejavnik, ki prispeva k njenemu staranju. Glede na to, da danes učinke sonca zelo dobro poznamo, tako kratkoročne kot dolgoročne, se je prav neodgovorno izpostavljati soncu zaradi pridobivanja zagorelosti in začasnega lepega videza. Čez 20–30 let se nam bo to vrnilo kot bumerang. Zdaj velja, da je zdrava le svetla, torej neporjavela koža. Taka bo ostala zdrava in lepa tudi v starejših letih.