Sonja Klopčič, magistrica ekonomskih znanosti, je voditeljica, managerka, inovatorka, avtorica, predavateljica, mentorica in coachinja, ki se zavzema za srčno voditeljstvo. Zasnovala je AEIOU model voditeljstva, o čemer je napisala tudi knjigo z naslovom AEIOU voditeljstva. Je tudi pobudnica globalne skupnosti AEIOU voditeljev, kreatorka mednarodnega programa AEIOU Breakthrough for Female Leaders in soustvarjalka slovenske Šole AEIOU voditeljstva. Poleg tega je tudi zlata članica Združenja Manager.
S svojim srčnim pristopom, pozitivno energijo, širino in umirjenostjo vodje navdihuje, da bi se podali po poti svojega poslanstva, pri čemer bi delovali v dobro svojih zaposlenih, strank in okolja. Pri tem poudari: »Podjetja, ki se usmerjajo zgolj na en P - profit, so revna podjetja. Minimalni standard bi moral biti vključitev vsaj še treh P-jev: 'people' (ljudje), 'planet' (planet) in 'purpose' (namen).
V zadnjem času zaradi dogajanja po svetu čedalje bolj govorimo tudi o petem P-ju, ki pomeni peace (mir). Če ne bomo v prvi vrsti poskrbeli za to, da bo vsak od nas v stanju notranjega miru, s čimer bo lahko vplival na zunanjega, bomo namreč težko naredili korak naprej.«
Vodenje s komando, kontrolo in disciplino, ki je v preteklosti prinašalo rezultate, danes ne funkcionira več. Ni več 'supermanov' na vrhu, ki bi znali dati vse komande, po drugi strani pa skoraj ni več ljudi, ki bi bili pripravljeni poslušno ubogati ukaze in pridno delati tisto, kar jim je bilo naročeno.
Generacijam naših staršev in starih staršev je bilo, kar se tiče zaposlitve, pomembno predvsem to, da jim je ta zagotavljala finančno varnost in stabilnost, medtem ko je bilo v sklopu novejših raziskav ugotovljeno, da imajo današnje generacije mladih drugačne vrednote in poglede na to, v kakšnem delovnem okolju si želijo delati. Katere vrednote danes stopajo v ospredje?
Pri mladih lahko po eni strani zaznamo zaskrbljenost glede prihodnosti, saj je to prva generacija, ki ima glede tega slabše obete, vendar gre hkrati za generacijo ljudi, ki jim je zelo pomembno, kakšen je njihov vpliv na svet v smislu trajnosti. Po drugi strani jim je na delovnem mestu bolj kot številka na bančnem računu pomembno, da jim bo to omogočalo osebnostno rast in učenje.
V večji meri so pripravljeni vlagati v to, da se bodo sami nekaj naučili, si razširili obzorja in mrežo znanstev. Niso več pripravljeni delati cele dneve in čakati, da bo enkrat v prihodnje nastopil dan, ko bodo lahko napredovali na višje delovno mesto. Mladi pri izbiri delodajalca gledajo na to, kakšno je poslanstvo podjetja, in se sprašujejo, kako se bodo počutili na delovnem mestu.
Sonja Klopčič: "Vodenje je zame predvsem to, da delaš nekaj dobrega za celotno skupnost." Foto: Ana Gregorič
Kakšen vpliv na zadovoljstvo zaposlenih ima po vaših ugotovitvah višina plače? Na katero mesto se uvršča glede na druge dejavnike?
Višina plače je med ljudmi najbolj priročen izgovor, ki ga uporabijo, ko razlagajo, zakaj na nekem delovnem mestu niso zadovoljni, čeprav ta dejavnik zaseda šele četrto mesto. Na prvem mestu so ...
