Vesna Jevšenak se s plesom ukvarja že od malih nog. Sprva se je srečala z baletom, kasneje pa je plesala in poučevala tudi številne druge plesne zvrsti, pri čemer sta jo najbolj pritegnila klasični indijski in orientalski ples. Čeprav se je vpisala na študij prava, leta 2004 iz njega tudi diplomirala in se za dve leti zaposlila v državni upravi, je naposled krenila na nepredvidljivo samostojno pot in se povsem posvetila plesu.
Zadnja leta se kot plesno-gibalna psihoterapevtka, registrirana pri ZPGPS, ukvarja tudi z izvajanjem plesno-gibalne psihoterapije (PG psihoterapije) in z njo pomaga ljudem, ki se soočajo z različnimi težavami, kot so kronične bolečine, glavoboli, izgorelost, depresija in prehranske motnje.
Tekom svojega življenja ste se spoznali s številnimi plesnimi zvrstmi. Med drugim ste plesali in poučevali orientalske plese in indijski tradicionalni ples, plesali pa ste tudi balet, jazz, družabne plese itd. Kako to, da ste se odločili za toliko različnih plesnih zvrsti, in kako jih doživljate?
Že kot majhna punčka sem mami rekla, da si želim plesati, zato so me že, ko sem bila v vrtcu, vpisali v plesno šolo Kazina. Nato sem začela hoditi na ritmiko in na balet v šentviško glasbeno šolo, kasneje pa sem obiskovala ure baleta, s čimer sem po določenem času prekinila, saj moje telesne mere niso ustrezale strogim kriterijem, ki veljajo za baletne plesalke ...
Na neki točki sem se odločila, da bom pustila službo v državni upravi. Rekla sem si, da bom sicer zato imela manj denarja, bom pa lahko vsaj uživala v svojem delu in ves svoj čas posvetila plesu.
