Predana športnica je morala na vrhuncu plesne poti, ki je bila vse njeno življenje, obrniti nov list in danes ve, da še kako drži rek Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo.
Prelom se je zgodil, ko je srečala dr. Anico Mikuš Kos, zdravnico in predsednico Slovenske filantropije. Ema je njena naravna naslednica in danes z največjo zavzetostjo in skrbnostjo bdi nad duševnim zdravjem otrok.
Dvojna magistrica znanosti – ima magisterija iz regenerativne medicine in psihologije, ki ju je pridobila v Angliji – nam pove: »Otroke smo pripravili za svet, ki ne obstaja več.«
Epidemija duševnega stanja otrok in mladostnikov v Sloveniji je skrb vzbujajoča, navajate, in da so se stiske, odvisnosti, tišina in tèma doma – v šoli in družbi – lotile slovenskih otrok in mladostnikov. Ampak, zakaj se nam to dogaja?
Epidemija duševnih stisk med otroki in mladostniki je rezultat sprememb v družbi, ki so se zgodile hitreje, kot nam jih je uspelo razumeti in nanje ustrezno odgovoriti. Medtem ko v strokovni literaturi pogosto izpostavljamo spremembe v življenjskem slogu, digitalizacijo, socialne pritiske in oslabitev družinskih struktur, menim, da imamo zahodne družbe še en ključen problem. Kot družba moramo priznati, da smo otroke pripravili za svet, ki ne obstaja več, in začeti oblikovati nove vzgojne in izobraževalne pristope, ki se bodo ukvarjali s sodobnimi izzivi.
Projekt od Alje do Žana ali od A do Ž. Na kaj bi opozorili slovensko politiko, če bi vam dali na voljo samo A in Ž? Kakšen bi bil vaš apel?
Ne glede na politične delitve, ideološke razlike ali različne poglede obstaja eno dejstvo, s katerim se lahko strinjamo vsi – brez zdrave, duševno močne mladine ni prihodnosti. A pristop k duševnemu zdravju moramo spremeniti, prepogosto se ustavimo pri diagnozi in zdravilih, namesto da bi vlagali v preventivo in dolgoročno psihosocialno podporo. Sedanje strategije očitno ne delujejo dovolj učinkovito, saj se stiske mladih še naprej povečujejo. Družba, ki zanemari svoje otroke, si piše pogubo. Če želimo prihodnost, moramo ...
