Kako ganljivo! To so nam znane Slovenke zaupale o svojih mamah
Kdo je ženska, ki najbolj zaznamuje življenje vsakega izmed nas. Za večino ljudi je to mama, v takšni ali drugačni obliki. Tako menijo tudi znane Slovenke, ki so nam ob tem prazniku zaupale modrosti svojih mater.
Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za komuniciranje in protokol
»Pred dnevi so me vprašali, katera ženska je moja vzornica. Izstrelila sem kot iz topa: moja mama. Skupaj z očetom sta me sestavila v človeka, kot sem danes.
Mami sem hvaležna, da mi je vedno, res vedno, stala ob strani, mi vsadila vrednote, kot so delavnost, empatijo, odgovornost, resnicoljubnost, pravičnost, poštenje, solidarnost, spoštovanje, tudi ljubezen do kulture in urejenost. Vrednote, ki jim tudi ona sledi celo življenje, še danes, kljub temu da ni imela lahkega življenja.
Bila je otrok, ko so Nemci požgali njeno rodno hišo. Njena mama jo je skupaj z mlajšim bratom Ivanom odpeljala v gozd, slekla se je, da bi zaščitila otroka, zjutraj so jo sovaščani našli prezeblo, a preživeli so vsi trije. Kot najstnica je preživela tudi tifus. Nato se je podala v pedagoške vode, bila dolgoletna ravnateljica na dveh šolah v Kopru in eni v Luciji, ob upokojitvi pa je ustanovila zavod UMMI, kjer se je aktivno ukvarjala z nadarjenimi otroki vse do lanskega leta, stara 85 let. Je tudi prejemnica državne nagrade na področju šolstva. Izjemna ženska. Izjemna.«
Dr. Vesna V. Godina, antropologinja
»Seveda me je najbolj zaznamovala mama, tako kot to velja za vsakega človeka, če se ta tega zaveda ali ne. Mama me je zaznamovala s svojo nepodkupljivostjo, čutom za estetsko, delavnostjo, poštenostjo in zmožnostjo prilagoditi se konkretnim, tudi neugodnim razmeram.
Ko smo na primer gradili hišo, smo morali precej radikalno varčevati in mama je to prakticirala strogo, dosledno – na primer, ni bilo sladoledne lučke, je rekla: "Ena lučka je ena keramična ploščica!" –, ne da bi se zato čutila žrtev. Verjetno imam to sposobnost, da se prilagodim na težke in hude reči, ne da bi se počutila žrtev, po njej. Ko ni bilo denarja, je skuhala krompirjevo juho in palačinke. In to je naredila tako dobro, da so bila zame to ena mojih najljubših kosil.
In zaznamovala me je tudi s svojo tiho, včasih nevidno prisotnostjo. Čeprav nas ni dušila, je bila vedno tu, vedno je vedela, kaj s sestro počneva, kje sva, kaj so najine naloge, problemi in podobno. Ni vsiljevala rešitev, je pa zahtevala, da jih rešim. In imela je še eno zelo pomembno lastnost: puščala mi je prostor za osebne eksperimente, predvsem v puberteti. Imela je načelo, da dokler ne hodim domov pijana, skurbana in cela, je vse v redu. Mnogokrat sem jo in jo še vedno za nazaj občudujem zaradi teh njenih modrosti.«
Sabina Obolnar, odgovorna urednica revije Onaplus
»Zagotovo je moja mami, žal pokojna, najbolj pomembno zaznamovala moje življenje. Težko je pravzaprav zajeti, kaj vse njenega je v meni, a zagotovo veliko in nedvoumno tisto bistveno. Poštenost, srčnost in odkritost. Včasih bi si želela, da bi znala kaj prikriti ali se kdaj ob kakšnem dogodku ali odzivu postaviti ob stran, a mi ne uspe. Mami mi je dajala vedno zgled, da se je za pravico treba boriti. Vem, da ji ni bilo lahko, kajti v vaškem okolju postavljati se na pravo stran in še, če si ženka, nekoč ni bilo preprosto, a njej je uspelo.
Spomnim se, da sem že v prvem razredu – mami je pa to na govorilnih urah in roditeljskih sestankih morala poslušati – iskala pravico za sošolce, predvsem te, ki so bili doma revni in so bili zato mnogokrat posmeh, tako sošolk in sošolcev, predvsem pa učiteljev.
Ampak moje otroštvo in najpomembnejše zgodnje mladostništvo je zaznamoval širši krog žensk, tako stara mama, mamičina mama, moja večna zaščitnica, podpornica in zagovornica (tudi, ko do tega nisem bila upravičena) - zanjo sem bila vedno najlepša in najpametnejša (smeh); potem moji dve teti, moja angela varuha (v spominu imam neverjetno lepe zgodbe), moje sestrične, od katerih sem bila precej mlajša in so me imele za svojo mlajšo sestrico in s katerimi sem še danes v lepih in pomembnih odnosih, in zagotovo sem katero od njih pozabila. Ja, ženske so nekoč ženske trdno in brezkompromisno podpirale. Naj bo tako tudi danes.«
Na naši slavnostni podelitvi nagrade Ona 365, o kateri si lahko več preberete tukaj, smo ujeli tudi častne gostje, ki so se ob prazniku žensk najprej spomnile na svoje matere. Tole so nam povedale o njih:
Dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije
»Naj ne zveni preveč preprosto, ampak najbolj me je zagotovo zaznamovala moja mami. Ona mi je položila v zibelko vse to, kar danes sem. Vso to ljubezen do sočloveka, do živali, do narave. To me je izoblikovalo, determiniralo.«
Asta Vrečko, ministrica za kulturo
»Moje življenje sta gotovo najbolj zaznamovali moja mama in babica, kajti to je neki prvi vzor, ki ga imaš v družini, ki ti da vrednote, in pravzaprav preko njiju sem nato spoznaval tudi svet in pa številne druge ženske, ki so mi bile navdih za življenje in za osebne boje.«
Tanja Žagar, glasbenica
»Samo en odgovor je in vedno bo, kdo me je zaznamoval, in to je moja zlata mami, ki je zame vzor v vseh pogledih tudi zdaj, ko je ni več tukaj z mano. Jaz jo čutim in vem, da je tukaj, tega vam sploh ne znam razložiti. Ne morem je fizično objeti, ampak tolikokrat razmišljam o tem, da očitno, ko se imaš z nekom tako rad in ko nekoga tako čutiš in ko si z nekom toliko lepega doživel in preživel in si bil tako povezan na tej zemlji, tudi, ko ga ni več tukaj s tabo, nimaš občutka, da ga ni. Pač je.
Če v kaj res verjamem, so to energije, in ta energija moje mame, ona jo je preselila name, jaz pa si želim, da bi to njeno energijo, dala naprej svojima otrokoma, ker to pomeni, da bosta potem tudi onadva imela neskončno rada življenje.«
Bernarda Žarn, voditeljica
»Moram iskreno povedati, da je moje življenje najbolj zaznamovala mama. Mama je vrelec optimizma in veselja, in ona tudi, ko je hudo, reče, "zdaj je hudo, ampak bo še vse vredi". In potem verjamem, da bo.«
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
