Ksenija Benedetti: Zaprla sem vrata in šla naprej

Čeprav so časi težki in se življenjske razmere zaostrujejo, mi v pogovoru prizna, da ne bi nikoli zapustila naše države. Tu je njen dom, tu so njeni dragi, tu je njena Akademija za poslovni protokol, na katero je izredno ponosna in jo srčno vodi že sedem let. Zato se kljub sovražnim komentarjem ne želi zapreti v svoj svet, ampak ostaja glasna v javnosti glede problemov v družbi. »Treba je vztrajati. Nujno je vztrajati in ne biti tiho,« odločno pove.

Draga Ksenija, leto je naokrog in znova se pogovarjava. Konec lanskega leta ste mi zaupali, da vas čaka veliko novih izzivov. Ste uresničili vse načrte, ki ste si jih zadali?

Skoraj vse. Nekaj je ostalo za seme v prihodnjem letu. (smeh)

Vam je letošnje postreglo s kakšnimi presenečenji?

Večjih presenečenj ni bilo. Vesela sem, da so se me negativna večinoma izognila in tudi za prihodnje leto jih prosim, da ostanejo daleč. (smeh) Tista mala, prijetna in dragocena, pa so se nizala skozi vse leto kot mleti sladkor na pecivu. O dogajanju po svetu tega žal nikakor ne morem reči. Aja, v resnici je eno nepričakovano človeško službeno razočaranje vseeno kapnilo ...