Hrana prihodnosti: izjemno zdravilne alge (in katera vrsta je najboljša)
Večina ljudi ob besedi alge pomisli na neprijetno zeleno umazanijo v sladkih in slanih vodah. A alge, ki niso ne rastline in ne živali, saj podobno kot glive pripadajo povsem svojemu kraljestvu, še zdaleč niso vodna nesnaga. So izredno hranljive in zdrave, zato ni nič čudnega, da jih nekatere civilizacije uživajo že tisočletja.
Kaj sploh so alge?
Znanstveniki predvidevajo, da na našem planetu živi več kot milijon različnih vrst alg, od tega pa naj bi bilo užitnih približno 10.000. Med temi jih je ogromno še pod drobnogledom raziskav, ki bodo potrdile, kakšne učinke imajo na telo, so pa raziskovalci doslej že ugotovili, da bi nekatere alge lahko preprečevale nastajanje krvnih strdkov, nastanek osteoporoze, zdravile določene kožne bolezni, organizem čistile težkih kovin, krepile imunski sistem, pomagale zmanjšati holesterol in celo vplivale proti nastanku tumorjev.
Ker alge vsebujejo zelo malo maščob, a več beljakovin in ogljikovih hidratov (med njimi polisaharide v obliki vlaknin), ter celo kopico vitaminov in mineralov, so zelo hranljiva in obenem nizkokalorična hrana – pravo nasprotje predelani in hitri hrani, pravijo strokovnjaki, ki se zavzemajo, da bi alge različnih vrst uvrstili na svoj jedilnik ter tako rešili prehransko krizo. To nekatera obmorska ljudstva in narodi (denimo Japonci) počnejo že stoletja, in raziskovalci so prepričani, da je tudi to eden izmed razlogov za dolgoživost in manjši obseg kroničnih bolezni med njimi.
PREBERITE ŠE -> Kako varne in zdrave so školjke?
Po alge v naravo?
Morda vas je ob prebranem zamikalo, da se sprehodite do bližnjega potoka, jezera ali morja in si naberete zdrav obrok alg, a previdno, ker gre za tako raznoliko kraljestvo organizmov, med katerimi jih je precej toksičnih, se ne priporoča, da alge nabiramo kot gobe v gozdu – pa tudi tam velja skrajna previdnost.
Če si želite alge vključiti v prehrano, jih raje poiščite na trgovskih policah, v sušeni ali konzervirani obliki jih boste našli v vseh bolje založenih živilskih prodajalnah, še največjo izbiro pa ponujajo trgovine z zdravo prehrano. A katere izbrati?
Spirulina
Spirulina je modrozelena vrsta mikroalge, ki jo najdemo v morski vodi po vsem svetu (morja, oceani in slanovodna jezera). Uživali so jo že Azteki, v moderni prehrani pa je postala priljubljena, ko je ameriška vesoljska agencija NASA odkrila, da bi spirulino lahko gojili v vesolju za hrano astronavtov.
Spirulina je bogata z esencialnimi aminokislinami, omega -3 in omega-6 maščobnimi kislinami, vitaminom E, minerali, kot so magnezij, cink, železo, selen in baker ter antioksidanti, kot je betakaroten.
V spirulini so tudi vitamini skupine B, med njimi B12, ki je eden izmed ključnih vitaminov za človeški organizem, saj je odgovoren za številne vitalne funkcije našega telesa. Ker ga človeško telo samo ne proizvaja in ga največ dobi predvsem iz mesa, mlečnih izdelkov in morske prehrane, se veliko ljudi sreča s pomanjkanjem B12 (simptomi so utrujenost, glavoboli, depresija, izmučenost), zlasti starejše osebe in vegani pa tudi vegetarijanci, ki se jim priporoča, da vitamin B12 nadomeščajo na druge načine.
A pozor, oblika vitamin B12, ki ga najdemo v spirulini in drugih algah, ni enaka tisti, ki jo najdemo v človeškem telesu, zato zaenkrat še ni potrjeno, da B12 iz alg dejansko pomaga osebam, ki trpijo za njegovim pomanjkanjem, in se jim zato ne priporoča, da se zanašajo na alge kot glavni vir B12.
Je pa spirulina, ki jo v trgovinah najdemo predvsem v posušeni in zmleti obliki (kot prah ali tabletke), kljub temu zdravo dopolnilo uravnoteženi prehrani, saj naj bi pomagala zmanjševati krvni pritisk in raven holesterola, krepila imunski sistem, blažila simptome alergijskega rinitisa, vplivala na zdravje ustne votline, pomagala pri bolezni zamaščenih jeter in uravnavanju sladkorja v krvi ter spodbujala hujšanje, medtem kot je raziskava iz leta 2021 celo pokazala, da ima spirulina moč upočasniti ali zaustaviti rast rakavih celic.
Spirulina v prahu nima posebnega okusa, zato jo ljudje dodajajo v napitke, jogurte in smutije, ker je izredno intenzivne modrozelene barve, pa se uporablja tudi kot naravno živilsko barvilo.
PREBERITE ŠE -> Temu rastlinskemu mleku bi se morali izogibati (in kaj je boljša alternativa)
Klorela
Še ena mikroalga, ki jo na naših trgovskih policah večinoma najdemo sušeno in zmleto v prah ali tabletke, je klorela, ki pa za razliko od spiruline ni morska, ampak sladkovodna mikroalga. Znanstveniki so klorelo začeli proučevati po drugi svetovni vojni, kot potencialno novo živilo v času pomanjkanja hrane, saj je bogata z beljakovinami, omega-3 maščobami in vitamini (A in skupina B) ter minerali (železo, cink, magnezij in fosfor) – vsebuje jih več kot spirulina, medtem ko spirulina vsebuje več antioksidantov kot klorela.
Raziskave so doslej ugotovile, da bi lahko klorela tako kot spirulina krepila zdravje srca, saj zmanjšuje raven holesterola in znižuje krvni pritisk, podpira imunski sistem in varuje pred vnetji v telesu. Poleg tega pa ima klorela še eno zanimivo moč, in sicer deluje kot magnet za toksine in težke kovine, katere veže nase, da se skupaj z njo na koncu izločijo iz našega telesa.
Morske alge
Če imate radi azijsko kuhinjo, predvsem japonske specialitete, ste gotovo že poskusili morske alge. Gre za makroalge, ki po videzu in velikosti spominjajo na rastline, obstaja pa jih veliko vrst, od rjavih in rdečih do zelenih alg.
Morske alge so cenjene zaradi posebnega okusa, zato jih za razliko od spiruline in klorele v trgovinah najdemo vložene ali sušene v kosih, iz katerih lahko nato naredimo različne specialitete. Morske alge nori so denimo glavna sestavina sušija, medtem ko morske alge kombu, ki slovijo po umami okusu, japonski kuharji dodajajo v juhe, iz rezancem podobne wakame pa najpogosteje pripravljajo solate.
Morske alge pa niso samo okusne, so tudi zelo zdrave. So nizkokalorične, a bogate s hranili, podobno kot večina zelene listnate zelenjave. Vsebujejo veliko železa, magnezija, kalcija, vitamin A, C, E in K, folate in jod, zaradi česar naj bi pomagale pri težavah s ščitnico (glede tega se posvetujte s svojim zdravnikom, saj lahko s prekomernim uživanjem alg tudi nevarno povečate vsebnost joda v telesu). Morske alge naj bi prav tako krepile črevesno zdravje, spodbujale imunski sistem, skrbele za zdravje srca in zmanjševale vnetja v telesu, ki povzročajo kronične bolezni in nastanek raka.
PREBERITE ŠE -> Losos: okusna vrsta ribe, a kako zdrav je v resnici?
Morski mah
Morski mah je vrsta makroalg, ki ga najdemo v svetovnih morjih in oceanih. Podobno kot druge alge vsebuje veliko joda, kalcij, magnezij in cin ter vitamin B12. Morda se ne zavedate, a morski mah uživamo skoraj vsakodnevno v obliki izvlečka, saj iz te alge pridobivajo karagenan – aditiv za zgoščevanje in stabilizacijo jedi (mimogrede tudi neživalska želatina agar agar je pridobljena iz alg).
Znanstveniki so šele v zadnjem času začeli proučevati zdravilne učinke morskega maha, zato še ni veliko znanega o njegovih vplivih na človeško telo, a prve raziskave so doslej pokazale, da bi morski mah lahko ponudil zdravilo za Parkinsonovo bolezen, saj naj bi upočasnil njeno napredovanje. Ena izmed študij je tudi pokazala, da ima morski mah pozitiven vpliv na imunski sistem ter celo moč, da organizem ubrani pred nevarno salmonelo.
Morski mah boste pri nas našli v trgovinah z zdravo prehrano v suhi obliki ali v gelu. Gel je po teksturi podoben aloe veri in ima okus po ribah in školjkah, zato ga ljudje običajno dodajajo v smutije, kjer s sadjem in začimbami zakrijejo morski okus. Iz morskega maha v nekaterih kulturah kuhajo tudi napitek, ki mu dodajajo mleko in med, veljal pa naj bi za moški afrodiziak.
OPOZORILO
Z algami ne gre pretiravati, saj lahko imajo nezaželene učinke na človeški organizem (bruhanje, prebavne motnje, driska). Dnevni vnos naj ne preseže nekaj gramov alg, bodisi v prahu ali posušeni obliki. Pri spirulini in kloreli se tudi priporoča, da ju uživamo bolj kot kuro, torej 2-3 g na dan dva ali tri mesece. Pozorni bodite tudi na vsebnost joda v algah, ki jih jeste, pred nakupom pa se še prepričajte o poreklu in varnosti alg, saj nabrane v onesnaženih okoljih lahko vsebujejo nevarne strupe.
