Zdravilni šparglji in razlog, zakaj jih ne bi smeli uživati skupaj z rdečim vinom

To pomladno superživilo človeštvo ceni že tisočletja. Šparglje so oboževali stari Kitajci, Perzijci, stari Grki in Rimljani, ki so poznali njihove številne zdravilne učinke, pripisovali pa so jim tudi afrodizične lastnosti za moško spolno moč. 

Nekoč so veljali za aristokratsko jed, danes pa so dovolj razširjeni, da si jih lahko vsakdo privošči, marsikdo pa jih celo goji sam doma, saj niso zahtevna vrtnina. Šparglji sodijo v vrsto zelnatih trajnic, v Sloveniji pa uspevajo štiri vrste: navadni špargelj (tega lahko gojimo), lasasti, obmorski in ostrolistni ali divji. 

Divji šparglji vsebujejo še več zdravnilnih učinkovin kot gojeni. Foto: Nito/shutterstock

Zdravilne učinkovine

Šparglji imajo zelo malo kalorij, zato so priljubljena jed tistih, ki želijo shujšati. 100 gramov svežih zelenih špargljev vsebuje le okrog 20 kcal, v njih je več kot 90 odstotkov vode, ostalo pa so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati ter dragoceni minerali (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, natrij, cink, mangan, železo) in vitamini. 

Bogati so predvsem z vitamini B-kompleksa (B1, B2, B3, B6), ki skrbijo za živce in celotno presnovo, vsebujejo pa precej vitamina B9 ali folne kisline, ki skrbi za nastajanje krvi in dobro delovanje možganskih celic. Le 100 gramov špargljev zadostuje za pokritje potreb po folni kislini (vitamin B9), kar šparglje uvršča med najbogatejše živilo s tem vitaminom. A pozor, B9 je zelo občutljiv, zato moramo šparglje kuhati oziroma sopariti le kratek čas, da ohranimo čim več te dragocene snovi, na katero morajo biti pozorne predvsem nosečnice. 

PREBERITE ŠE -> Praženi šparglji s pršutom, hrustljavimi jajčki in holandsko omako, kot jih pripravi slavni Gordon Ramsay 

Vsebujejo tudi vitamin C (v zelenih ga je več kot v belih) in provitamin A, ki skrbi za dober vid, ter vitamin E, ki je antioksidant in upočasnjuje starostne procese. Že nekaj stebel je za telo dovolj, da pokrije potrebe po tem najpomembnejšem vitaminu za ohranjanje mladostne svežine. 

V špargljih je prisoten tudi vitamin K, ki prispeva k dobremu celjenju ran, ter snovi kot so rutin, ki krepi stene krvnih žil in kapilar, in asparagin, ki lajša prebavo, pospešuje presnovo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva in zbuja tek. Asparagin je tudi tisti krivec, ki povzroča, da po uživanju špargljev naš urin dobi močen vonj, a s tem ni nič narobe, je le znak diuretičnega učinka, ki ga imajo šparglji na človeški organizem. 

Šparglji vsebujejo tudi veliko antioksidantov, predvsem flavonoidov in fenolov, aromatičnih snovi in grenčin. Flavonoidi preprečujejo nastajanje krvnih strdkov in vnetja, zato zdravniki šparglje priporočajo bolnikom po operacijah. Izogibajo pa naj se jih ljudje z akutnim vnetjem sklepov in obolelimi sečili. 

PREBERITE ŠE -> Odličen recept za špargljevo pito

V špargljih so prisotni tudi arginin, tirozin, valin, purin, fenilalanin, izoleucin, koniferin, vanilin, saponini, čreslovina, citronska, jabolčna in jantarna kislina ter glutation - ključni celični antioksidant, ki lahko zavira delovanje številnih kancerogenih snovi.

Šparglji vsebujejo še posebne vlaknine, imenovane fruktooligosaharidi (FOS), ki zavirajo izrojevanje in podivjano rast celic v črevesju. Proti novotvorbam delujejo tako, da proti njim aktivirajo imunski sistem, poleg tega pa v črevesju pospešujejo rast blagodejnih bifidobakterij, ki uravnotežajo količino encimov (če jih je preveč, lahko okrepijo učinkovitost rakotvornih snovi).

Zaradi velike vsebnosti kroma so šparglji primerni tudi za vse, ki imajo težave s sladkorno boleznijo. Tisti s tipom II si že samo s kromom iz hrane lahko zelo pomagajo, saj ta mineral občutno znižuje raven sladkorja v krvi, k temu pa pripomorejo tudi vitamini skupine B. 

Šparglji so najbolj slastni in zdravi sveži. Če imate vrt, jih je najbolje gojiti doma, niso zahtevni za vzgojo. Foto: Imarzi/shutterstock

Nakup in priprava

Na trgu in v trgovinah boste naleteli tako na zelene in vijolične šparglje kot na belo-rumene beluše. Z biološkega stališča so zeleni najbolj zdravi, ker vsebujejo največ vitaminov in mineralov, zato izberite takšne, ki so čim bolj debeli in čvrsti. Če so videti že uveli, oleseneli ali so celo gumijasti na otip, niso več sveži in jih raje ne kupujte, ker v njih ni več veliko dragocenih hranil. Svežino pa lahko preverite tudi tako, da jih popraskate, kjer so bili odrezani, če se iz njih pocedi sok, so še vedno sveži.  

PREBERITE ŠE -> Tako pripravimo okusno kremno rižoto s šparglji in koprivami

Pred pripravo šparglje operite pod tekočo vodo in odstranite otrdele dele tako, da jih prelomite čim bližje odrezanemu spodnjemu delu. Tam, kjer se bo špargelj z lahkoto prelomil, je pravo mesto, če se bo samo upognil, pa poskusite višje na steblu. 

Šparglje lahko kuhamo ali pečemo, ne glede na to, katero vrsto priprave boste izbrali, pa je pomembno, da je hitra in jih ne kuhate predolgo (največ deset minut), saj boste tako uničili dragocene vitamine, še posebno folno kislino. Pa še opozorilo za ljubitelje rdečega vina. Ta pijača povsem uniči vitamin B1, ki deluje proti stresu, zato se mu velja ob špargljih povsem izogniti. 

Špargljev tudi nikoli ne pogrevamo, saj vsebujejo nitrati (kot špinača), ki se pri pregrevanju spremenijo v nevarne nitrite. Vedno torej pripravljajte sveže šparglje in jih kuhane čim prej zaužijte. 

Nekateri prisegajo na beluše, ker imajo bolj blag okus, kot zeleni in vijolični, a najbolj zdravi med gojenimi šparglji so zelene barve. Foto: Graciellademonne/shutterstock

Šparglji za pomakanje

Arabci trdijo, da krožnik špargljev dnevno zagotavlja moč in krepkost noč in dan, še toliko bolj, če jih uživamo z jajčnimi rumenjaki, in res se njihov okus neverjetno poda k toplemu rumenjaku. Za slasten zajtrk ali malico v vreli vodi s kapljico kisa poširajte sveža jajca, cela stebla divjih špargljev pa medtem oprana na hitro popecite na žaru ali v ponvi. Postrezite jih rahlo osoljene in jih pomakajte v tekoče sredice jajčnih rumenjakov. Poširane beljake, ki ostanejo, pa na koncu ovijte v rezine dimljenega lososa in pohrustajte do zadnje pikice. 

PREBERITE ŠE -> Recept za špargljevo kremno juho 

Kaj pa divji šparglji? 

Divji šparglji so zaradi večje redkosti pa tudi večje vsebnosti zdravilnih učinkovin neprimerno bolj dragoceni. Veljajo celo za najbolj cenjeno zel v Istri, njihova priljubljenost pa je v zadnjih letih tako narasla, da je nabiranje te rastline ponekod zaradi ogroženosti prepovedano. Divji ali ostrolistni šparglji pri nas rastejo predvsem na Primorskem, od Krasa pa vse do morja, ob stezah in poteh, na njivah, med trtami ter v gozdovih. Na plan lahko zgodnji pokukajo že februarja, prava sezona pa se začne aprila in traja vse do sredine junija.

Divji šparglji se od gojenih poglavitno razlikujejo v vsebnosti vitaminov, imajo jih več, piše Andrej Friz v knjigi Šparglji divji in gojeni, ki opozarja, da moramo biti pri nabiranju divjih špargljev previdni in skrbni, saj bomo le tako lahko v njih uživali še mnogo let. Ne bodite požrešni in ne poberite vseh poganjkov, saj prihodnje leto rastlina ne bo obnovila in pognala mladic. Ob vsakem grmu odtrgajte le en mlad špargelj ali dva, in sicer šele na višini od pol do enega metra, na delu, kjer s prsti začutimo, da se rastlina z lahkoto sama odlomi. Nikakor pa ne pulite cele rastline iz zemlje. 

PREBERITE ŠE -> Šparglji: več kot 30 odličnih receptov