Plodovi tega grma vsebujejo več železa kot špinača in več kalcija kot mleko
Plodovi črnega trna (Prunus spinosa) spominjajo na debele borovnice, a okusnejši postanejo šele po prvih zmrzalih, ko izgubijo trpek in kisel okus. Črni trn uspeva predvsem v svetlih gozdovih in na njihovem robu, prija mu apnenčast svet. Trajnica v obliki grma ali manjšega drevesa zraste do pet metrov visoko. Veje se končujejo z ostrimi trni, listi pa so nazobčani in ovalne oblike. Cvetovi so zelo številni in se od marca do maja pojavijo že pred olistanjem. Poleg plodov črnega trna so v zdravilne namene uporabni tudi cvetovi, listi, lubje in korenine. Cvetove nabiramo, preden se čisto razcvetijo. Sveži imajo vonj po mandeljnih, a se s sušenjem žal izgubi.
Več železa kot špinača
Koščičasti temno modri plodovi črnega trna so veliki kot drobne češnje in znani pod imenom trnulja. Vsebovali naj bi več kalcija kot kravje mleko in več železa kot špinača. Trnulje so tudi bogat vir vitamina C, rudnin in antioksidantov. Njihovo uživanje spodbuja apetit.
Pomoč pri nespečnosti, prehladu, zaprtju
Trnulje tako kot liste in cvetove sušimo za čajne mešanice ali pa predelujemo v marmelade in sokove. Čaj pomaga pri vnetju grla in ustne sluznice ter težavah z mehurjem. Napitek iz črnega trna so nekoč uporabljali proti nespečnosti. Danes je v uporabi predvsem kot blago odvajalo, saj pomaga pri kroničnih zaprtjih in krepčilno deluje na želodec.
RECEPT --> Žele iz jerebike in jabolk
