To je zelišče, ki pomirja in izboljšuje kakovost spanca
Baldrijan (Valeriana officinalis L.) spada v družino špajkovk, njegovo drugo ime pa je zdravilna špajka. Gre za trajnico, ki zraste 25-150 centimetrov visoko in ima votlo steblo, po katerem so razporejeni neparno pernati deljeni listi. Baldrijan ima majhne cvetove, ki se lahko pojavljajo v beli, rožnati ali škrlatno rdeči barvi. Cvetovi so združeni v kobulasta socvetja in vzcvetijo v poletnih mesecih.
Baldrijanove korenine imajo zaradi vsebnosti izovalerijanske kisline značilen vonj, vendar ta pride do polnega izraza šele, ko jih narežemo in posušimo. Suhe korenine imajo nekoliko sladkast in hkrati grenek okus. Ker je v koreninah največ zdravilnih učinkovin, pretežno uporabljamo prav te. Nabiramo jih v jesenskem času, nato pa jih sušene hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih, da jih ne bi izpostavili vlagi.
Kot pomirjevalno sredstvo se je uveljavil v 18. stoletju
Zdravilna špajka pri nas uspeva na vlažnih travnikih, na nabrežjih rek in posekah. Ustrezajo ji vlažna tla in nekoliko senčne lege. Če jo iščemo v naravi, moramo biti previdni, da je ne zamenjamo s hribsko špajko, saj sta si na videz podobni.
Baldrijan je zelišče, katerega pomirjevalno delovanje je med vsemi rastlinami najbolj raziskano. Že številne civilizacije iz preteklosti so vedele, da gre za zelišče, s katero si lahko učinkovito pomagamo pri težavah z nespečnostjo. O tem pričajo tudi zapisi indijske in kitajske medicine.
Grški in rimski zdravniki so ga uporabljali pri blaženju prebavnih motenj in z njimi odpravljali težave pri odvajanju vode. V sredini 18. stoletja se je baldrijan uveljavil kot pomirjevalno sredstvo. V te namene so sprva uporabljali njegovo eterično olje, kasneje pa tinkturo, ki ji rečemo baldrijanove kapljice.
Za boljši spanec si lahko privoščimo baldrijanovo kopel
Baldrijanove zdravilne učinke lahko izkoriščamo na različne načine. Iz njega lahko pripravimo čaj, kapljice ali zdravilno kopel. Čaj pripravimo tako, da eno do dve žlički posušene rastline vmešamo v skodelico vrele vode. Počakamo 5-10 minut, nato pa čaj precedimo.
Namakanje v baldrijanovi kopeli je še posebej priporočljivo pred spanjem, saj nas bo ta umirila in pripravila na počitek. V te namene potrebujemo 100 gramov posušenega baldrijana, ki ga prelijemo s pol litra vrele vode, nato pa mešanico pustimo stati 20 minut. Nato poparek vlijemo v kopel.
Predstavlja tudi lepo dekoracijo vrta
Sicer pa baldrijan ni uporaben zgolj zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Služi lahko tudi kot lep okras vrta, njegovi posušeni cvetovi pa so dobrodošla popestritev suhih šopkov in ikeban. Suha korenina baldrijana vsebuje do dva odstotka eteričnega olja. Zelišče vsebuje tudi alkaloide, valepotriate, seskviterpene in valerensko kislino. V njem so odkrili več kot 100 sestavin, katerih učinki še niso v celoti raziskani.
Baldrijan je najbolj znan po svojih blagodejnih učinkih na počutje, saj blaži nemir, napetost, nervozo, stres, jezo, žalost in razdražljivost. Ne le, da omili navedene občutke, temveč tudi preprečuje, da bi se zaradi njih razvila kakšna resnejša psihosomatska zdravstvena stanja. Baldrijan pomaga tudi do boljšega spanca in zmanjša možnosti, da bi se ponoči zbujali, kar so potrdile številne klinične študije.
Pomaga blažiti tudi težave s srcem in želodcem
Z baldrijanom si lahko pomagamo tudi pri glavobolu, posluževale pa naj bi se ga tudi ženske, ki želijo ublažiti simptome predmenstrualnega sindroma in zmanjšati krče v času mesečnega perila. Uživanje baldrijana koristi tudi ženskam v menopavzi, saj ta pomaga blažiti hormonska neravnovesja. Po drugi strani pa baldrijan ni priporočljiv za nosečnice in mame, ki še dojijo. Previdnost je potrebna tudi, če istočasno jemljete nekatera zdravila, zato se morate v tem primeru najprej posvetovati z zdravnikom.
Baldrijan lahko pomaga otrokom, ki so nemirni in imajo težave s koncentracijo, zdravi pa tudi infekcijske bolezni ter pomaga odpraviti in blažiti težave s srcem in želodcem. Tudi če se soočate z bolečinami v križu, ki so nastale zaradi stresa, vam lahko baldrijan pomaga do izboljšanja stanja.
Zaradi uživanja baldrijana se le redko razvijejo stranski učinki. V redkih primerih se lahko pojavijo blažje občutljivostne reakcije, vrtoglavica, blagi glavobol, potenje ali slabost. Sicer pa v nasprotju z nekaterimi drugimi sredstvi za pomiritev baldrijan ne povzroča zasvojenosti, prav tako pa ga lahko brez slabe vesti jemljemo kadarkoli, saj ne zmanjšuje delovne storilnosti in zmožnosti upravljanja z vozili.
