Ta priljubljena začimba zmanjšuje celulit, moškim pa dviga slo
Peteršilj sodi v našem okolju med začimbe, ki jih pogosto uporabljamo. Njegovo latinsko ime je Petroselinum crispum, sodi pa v družino kobulnic. Gre za dvoletno zel svetlo zelene barve. V prvem letu rasti se razvijeta le korenina in listnati del, drugo leto pa pride še do oblikovanja stebla s cvetovi. Ima vretenasto korenino, ki v dolžino zraste do 20 centimetrov in iz katere poganjajo vlaknaste koreninice. Listi so trikrat pernato deljeni in zrastejo na dolgih pecljih. Peteršilj cveti maja in junija. Njegovi cvetovi so drobni in zelenkasto rumene barve. Združeni so v kobulasta socvetja. Kot začimbo uporabljamo dve obliki peteršilja; v enem primeru so listi kodrasti, v drugem pa gladki.
Stari Rimljani z njim prekrili zadah po alkoholu
Ta priljubljena rastlinska vrsta dobro uspeva v vlažnih in dobro odcednih tleh. Obožuje poletno sonce. Brez težav sicer tudi prezimi in prenese temperature do -10 stopinj Celzija. Možno ga je gojiti tudi v loncih v stanovanju. Tako ga lahko uporabljamo skozi celo leto in ga imamo vedno pri roki, ko želimo z njim obogatiti okus jedi. Za njegove dobre lastnosti so sicer vedeli že stari Grki in Rimljani. V antični Grčiji je peteršilj veljal za sveto rastlino. Uporabljali so ga za okrasitev pogrebnih vencev in v čast zmagovalcem športnih iger. Stari Rimljani so peteršilj koristili za odišavljanje trupel. Z njim so si pomagali tudi, ko so želeli prekriti zadah po alkoholu. Poleg tega so ga dajali v hrano gladiatorjem, preden so se ti podali v boj. Peteršilj naj bi jim namreč dajal moč ter pripomogel k izboljšanju njihovih refleksov.
Vsebuje več vitamina C kot pomaranče
V primerjavi z drugimi živili sodi peteršilj v sam vrh, kar se tiče prehranske vrednosti. Bogat je namreč z vitamini in minerali. V njem lahko najdemo veliko vitamina C, saj en šopek peteršilja vsebuje več tega vitamina kot pol kilograma pomaranč. Peteršilj je bogat tudi z vitaminoma A in B, folno kislino, kalcijem, minerali soli in železom. Ta zdravilna rastlina vsebuje tudi eterično olje. V korenini je 0,2 do 0,3 odstotka, v plodovih pa 3-6 odstotkov eteričnega olja, katerega najpomembnejša sestavina je apiol.
Spodbuja optimalno delovanje notranjih organov
Peteršilj pozitivno vpliva na delovanje ledvic in mehurja, hkrati pa ima tudi diuretični učinek. Znan je po tem, da spodbuja optimalno funkcioniranje notranjih organov. Ima tudi vrsto drugih pozitivnih učinkov na zdravje; krepi imunski sistem, dobro se obnese pri zdravljenju vnetij, poskrbi za zdravo delovanje srca in ožilja, zmanjšuje tveganje, da bi prišlo do rakavih obolenj, zdravi vnetja sečil, prečiščuje jetra, uporablja pa se ga tudi za svež dah. Dobro se obnese tudi pri zdravljenju anemije, artritisa, ledvičnih bolezni, prebavnih motenj, angini pektoris, odpravi črevesnih parazitov, zmanjšanju celulita, pri hujšanju in nadzoru krvnega tlaka. Priporočljivo naj bi ga bilo zaužiti po čebeljem piku, moškim pa naj bi pomagal tudi do večje spolne sle. V preteklosti so plodove in eterično olje uporabljali tudi pri omilitvi menstrualnih krčev.
Iz njega lahko pripravimo tudi čaj
V našem okolju ga najpogosteje uporabljamo kot začimbo za juhe in druge jedi. Priporočljivo je, da ga dodamo po koncu toplotne obdelave, saj se bo tako v njem ohranilo največ hranil. Za uživanje so najbolj primerni listi, vendar sta prav tako uporabna tudi steblo in korenina. Iz peteršilja lahko pripravimo tudi čaj, kar pride v poštev predvsem, če ga uživamo iz zdravstvenih razlogov. Dobro je vedeti, da peteršilja ni priporočljivo uživati v prevelikih količinah, saj nam lahko v tem primeru tudi škoduje. Uživanju v prevelikih količinah naj bi se še posebej izogibale nosečnice, pri katerih lahko v skrajnem primeru pride tudi do spontanega splava. Prav tako morajo biti z njim pazljivi vsi, ki imajo težave z vnetjem ledvic.
