Strokovnjakinja razkriva: Tako slabo hrano uživamo Slovenci, bodite pozorni na to
Če se danes želimo prehranjevati zdravo, to ni tako preprosto, kot bi mislili na prvi pogled. Morda se komu zdi, da je dovolj spremeniti le vrste živil na krožniku, njihovo količino in to, kdaj v dnevu jih uživamo, a vprašanje zdravja se žal tukaj ne konča.
V teoriji »zdrava »zelenjava je namreč lahko veliko bolj škodljiva za naš organizem, če je pridelana na kontaminirani zemlji ali če so jo vzgojili s pomočjo škropiv in gnojil. Klobčič, ki ga moramo razvozlati potrošniki, preden naredimo svojo zdravo izbiro, je tako precej obsežen. Tudi oznaka ekološko denimo ne zagotavlja neoporečnosti hrane.
Na to opozarja ddr. Ana Vovk, doktorica fizične geografije in varstva okolja, ki nam je v nedavnem intervjuju razkrila pasti hrane, ki jo najdemo na trgovskih policah in tržnicah ter celo tiste, ki jo v dobri veri pridelamo sami doma, nevedoč, kaj vse se lahko skriva v njej.
Ekološko ni nujno varno
Poglejmo najprej ekološko hrano. Zanjo ddr. Vovkova opozarja, da lahko vsebuje precej neželenih snovi.
»Treba je vedeti, da je v ekološkem kmetijstvu uporabljenih kar veliko škropiv in preparatov. V živalskem gnoju, ki je v ekološkem kmetijstvu pogosto uporabljen, je veliko ostankov antibiotikov, saj jih živali prejemajo celo življenje od rojstva naprej. Ti ostanki nato pristanejo v zemlji in rastline jih posrkajo vase, posredno pa jih zaužijemo tudi mi,« nam je povedala.
PREBERITE ŠE -> Dr. Vida Čadonič Špelič opozarja: Na trgu je vedno več hrane, ki ni varna
Drugi problem je lokalno pridelana hrana, za katero že leta poslušamo, da je najbolj prijazna do okolja, saj ne prepotuje in onesnaži pol sveta, preden pride do nas. To seveda drži, a žal drži tudi dejstvo, da imamo v sicer rodovitni Sloveniji kar nekaj pokrajin, kjer je zemlja kontaminirana s snovmi, ki so škodljive človekovemu zdravju.
»Pri nas so najbolj onesnažena območja: Dravsko polje, Ptujsko polje, Apaško polje, Mursko polje, severni del Ljubljanske kotline ter Celjska in Mežiška kotlina. Slednji sta zaradi cinkarne obremenjeni s težkimi kovinami,« pravi ddr. Vovkova in razloži, da je vzgoja hrane na takšni zemlji problematična, saj določene rastline (denimo blitva, špinača, solata, radič in korenovke) nase vežejo težke kovine, ki jih mi nato z uživanjem teh rastlin nevedoč pojemo. »Na takih območjih smemo pridelovati samo zelenjavo z majhnimi absorptivnimi sposobnostmi,« poudarja doktorica.
Če torej živite na katerem od navedenih območij in imate vrt, ali pa kupujete hrano, pridelano v teh območjih, bodite previdni pri izbiri.
Ddr. Ana Vovk svetuje, da sadite ali od kmetov kupite stročnice, kot so fižol, soja, čičerika, saj te škodljive snovi iz zemlje nase vežejo v najmanjši meri, varne pa so tudi plodovke (paprika, paradižnik, jajčevci, čili, bučke, buče, kumare in sadje ter oreški, ki zrastejo na drevju). Izogibajte pa se listnati zelenjavi, saj je ta najbolj dovzetna za absorpcijo, pravi doktorica.
Obstajajo tudi načini, ki težke kovine odstranijo iz zemlje ali jih stabilizirajo, da ne prehajajo v živila, nam je povedala ddr. Vovkova, denimo uvajanje biooglja in vulkanskega prahu zeolita v prst, vendar so to zahtevni procesi, ki jih je treba ponavljati, zato bi morali v Sloveniji stremeti k temu, da že v osnovi zmanjšamo onesnaženost zemlje.
Pri tem nas ogrožajo tudi naravne katastrofe, svari Vovkova, ki nam je zaupala, da so denimo lanskoletne poplave povzročile dodatno onesnaženje s težkimi kovinami na območjih celotne Savinjske doline in Komende z okolico.
Zakaj sadje in zelenjava nimata več pravega okusa?
Še huje za zdravje je, če izberemo konvencionalno pridelano hrano, ki je vzgojena s pomočjo mineralnih gnojil, pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev. Ta je po mnenju doktorice velik razlog za porast avtoimunih in drugih bolezni med prebivalstvom.
Mineralna gnojila denimo pomorijo živa bitja v zemlji, tudi tista koristna, in rastlinam škodijo tako, da ne morejo več črpati hranil, ampak samo še pijejo vodo. »Posledično jih je treba ves čas zalivati, zato so rastline s takih območij napihnjene in brez okusa, saj ni v njih nobenih hranil,« nam je razkrila doktorica.
»Veliko nevarnost predstavlja tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Rastline, ki so jim izpostavljene, izgubijo zmožnosti lastne samoobrambe, zato jih je treba nenehno kropiti s herbicidi in fungicidi, ki jih le še dodatno obremenjujejo. Taka hrana v človeškem telesu deluje kot strup in je razlog za razvoj številnih alergij,« pravi Vovkova in dodaja:
»Kot da to ne bi bilo dovolj, tako pridelano hrano pogosto shranjujejo v skladiščih in hladilnicah, kjer jim dodajajo dodatna zaščitna sredstva, zaradi katerih pridelek dlje časa ostane lep.«
Konvencionalno pridelane hrane je v Sloveniji ogromno, opozarja ddr. Vovkova, ki nam je v intervjuju razkrila, da Slovenci uvozimo kar 80 odstotkov hrane.
»Poleg tega sodi naša država v t. i. vzhodni blok, zato dobivamo hrano najslabše kvalitete iz Padske nižine, medtem ko se Zahodna Evropa oskrbuje s hrano boljše kvalitete. Tako ni naključje, da se Slovenci na ravni Evrope uvrščamo na prvo mesto glede na rakava obolenja in na drugo mesto po psihosomatskih motnjah.«
PREBERITE ŠE -> Aleš Kuhar: Če je cena živila nižja kot cena surovine, je nekaj narobe
Vitalna hrana je prihodnost
Ddr. Ana Vovk je v intervjuju spregovorila tudi o tem, kako je bila Slovenija še do nedavnega leta 1970 izrazito samooskrbna in na kakšen način bi lahko to ponovno dosegli danes, da bi imeli večji nadzor nad kakovostjo in varnostjo hrane, ki nam je na voljo. Verjame namreč, da je ključno, da se ljudje začnemo zavedati, kaj dajemo v usta, to pa bi za seboj prineslo tudi druge pozitivne premike.
»Če posameznik uživa vitalno hrano, je ne potrebuje veliko. Če pa uživa tako, ki je prazna in v njej ni ustreznih hranil, si ves čas želi še več. Na tem področju je potreben velik premik v načinu razmišljanja. Vsak človek bi moral vzpostaviti tak stik z naravo, tudi zaradi ozemljevanja in dihanja. Posledično ne bi potrebovali toliko telovadnic in fitnes con, saj bi za rekreacijo poskrbeli že v naravnem okolju,« nam je povedala v intervjuju, ki ga lahko preberete TUKAJ.
