Z obojimi se lahko seznanimo v ustreznih priročnikih in na nabiralniških delavnicah. Monika Stojc, dobra poznavalka samoniklih rastlin, nas opomni: »Dobro je poznati strupene rastline, da jih ne bi zamenjali z užitnimi. Nekatere so namreč smrtno nevarne!«
Strupeni okrasni grm
Navadni oleander, foto: Shutterstock
Navadni oleander (Nerium oleander) je priljubljena okrasna rastlina toplejših krajev, ki lahko zraste do šest metrov visoko. Dolgi temno zeleni listi so usnjati in dobro prenašajo sušo. Zvezdasto oblikovani cvetovi so združeni v socvetja na koncu vej. Zrastejo do pet centimetrov, obarvani pa so rdeče, rožnato, belo ali rumeno.
Kljub privlačnemu videzu se je treba zavedati, da je oleander ena izmed najbolj strupenih rastlin. Nekateri ljudje so občutljivi za dotik, ki lahko povzroči alergijsko reakcijo ali otrplost. Toksične snovi rastline povzročijo slabost, bruhanje, diarejo, zaspanost, tresenje mišic in pri zaužitju večjih količin smrt. Za otroke je lahko nevaren že en sam zaužit list!
Pasje zelišče
Pasje zelišče, foto: Shutterstock
Rastlina, imenovana pasje zelišče (Solanum nigrum), je privlačna zaradi do centimeter velikih plodov, ki so sprva zeleni in rdeči, potem pa se obarvajo črno. Nanje najbolj pogosto naletimo na njivah. Na do pol metra visokem steblu se razvijejo temno zeleni jajčasti ali koničasti listi. Beli cvetovi so podobni paradižnikovim, saj rastlina spada v družino razhudnikov.
Širi neprijeten vonj in je v celoti strupena. Vsebuje solanin, ki povzroča povišano telesno temperaturo, bruhanje, drisko, oteženo dihanje, zaspanost, občutek strahu. Zastrupitev z nezrelimi jagodami je lahko tudi usodna, še posebno za otroke. K sreči popolnoma dozorele jagode niso več strupene.
Umorila je Sokrata
Pikasti mišjak, foto: Shutterstock
Pikasti mišjak (Conium maculatum) je strupena kobulnica, ki so jo v antični Grčiji uporabljali za usmrtitev zapornikov. Med drugimi so z njenim strupom usmrtili Sokrata. Zraste lahko več kot dva metra visoko. Steblo je votlo in prepoznavno po rdečih ali vijoličnih pegah.
Pikasti mišjak lahko spoznamo tudi po vonju, saj zmečkani listi ali cvetovi oddajajo neprijeten vonj po miših. Veliki tanki listi so pernato deljeni, beli cvetovi so združeni v do petnajst centimetrov velike kobule, semena pa spominjajo na kumino.
Strupeni so vsi deli rastline. Vsebuje številne alkaloide (koniin, gama konicein), ki delujejo kot živčni strupi. Pri zastrupitvi se pojavijo ...