Samo Rugelj: Ljudem, ki jemljejo ozempic to ni pomembno, njim je važno, da bodo lepi
Publicist in založnik Samo Rugelj je v svoji poklicni poti prebral in tudi izdal že ogromno knjig s področja boljšega in bolj zdravega življenja. Zato je izjemen sogovornik o temah, s katerimi ozaveščamo pomen zdravega načina življenja, kar pa se zdi (pre)mnogim še vedno obrobna tematika. Poglejmo le, koliko prahu je dvignila afera sodna palača in koliko predpisovanje zdravila ozempic. Kaj imata skupnega? Oba primera sta za zdaj državo stala sedem milijonov evrov.
»Jemanje ozempica je individualna odločitev in v individualne odločitve posameznikov se ne bi vtikal. To ni naša stvar,« svoje mnenje začne Rugelj.
»A družbena situacija glede ozempica bi zagotovo potrebovala neko širšo obravnavo, medijsko in z vključitvijo strokovnjakov različnih vrst. Kolikor sem seznanjen s potekom zdravljenja, tovrstna zdravila, ki tako resno vplivajo na telo, so stvar specialistov. Moje izkušnje mi pravijo, da splošni zdravniki pri bolj kompleksnih zadevah takoj napotijo k specialistom. Iz teh podatkov (ki so bili objavljeni v Delu, op.a.) pa je jasno razvidno, da ozempic predpisujejo tudi nespecialisti za diabetes.
In tu je še poraba javnega denarja, ki je v zadnjih letih nanesla sedem milijonov. Če bi v eno mapo zložili vse objave v medijih o aferi sodna palača, ki nas je stala enako vsoto, o zdravljenju z ozempicom pa je bilo do zdaj zelo malo govora ... Eno je, koliko je bilo tega denarja do zdaj porabljenega, ki ga ne moremo dobiti nazaj, drugo pa, da se to dogaja vsak dan,« primerjavo pojasni Rugelj.
Nove raziskave kažejo, da se ob prenehanju jemanja tega zdravila telesna teža povrne, druga težava pa je, da so stranski učinki še premalo raziskani, sploh ker je zdravilo novo, ni možno vedeti, kaj se s telesom zgodi, če ga jemljemo dalj časa. »To vse je res, ampak večina teh ljudi, ki so se za ozempic odločili iz estetskih razlogov, se v prvi fazi s tem ne bodo ukvarjali. Oni želijo biti lepi. Saj to je legitimna želja.
Ampak jasno je, da ko pridemo do tega, da je v to tako ali drugače vključen javni denar, govorimo o javni odgovornosti teh, ki to predpisujejo, ki to financirajo in teh, ki to spremljajo, da stopijo v širšo debato, kdo in pod katerimi pogoji to jemlje upravičeno,« pravi Samo Rugelj in se hkrati sprašuje, koliko denarja se je namenilo za preventivno zdravje.
Rekorderji v bolniški odsotnosti
»Ko se pogovarjamo o zdravju, se vedno pogovarjamo o bolnikih, o čakalnih vrstah. Res je, da ene stvari pridejo s starostjo in medicinska znanost podaljšuje življenje, zdaj za marsikaj, kar se 50 ali 70 let nazaj ni bilo možno pozdraviti, obstajajo zdravila, ki podaljšajo življenje še za nekaj let. A imamo tudi cel kup bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja, ki pa ni zavestna odločitev, ampak posledica neznanja, torej nepoznavanje zdravega življenjskega stila. S preventivnim ozaveščanjem bi morda lahko sprostili določene kanale v zdravstvu,« pravi Rugelj in z novinarko nadaljuje pogovor o tem, da smo v Sloveniji rekorderji v bolniški odsotnosti ter kaj vse to pomeni ne le za proračun, temveč tudi za vse obremenitve v zdravstvu.
Samo Rugelj je velik zagovornik zdravega načina življenja, dobro pa pozna tudi, kako je, ko v rekreacijo pademo tako, da lahko govorimo že o pretiravanju. Sploh med Slovenci je ta zagrizenost izjemno prisotna, kar dokazuje že primerjava vzdušja na ljubljanskem maratonu ali maratonih drugod po svetu. O vsem tem je govoril z novinarko Pijo Kapitanovič.
V pogovoru tudi pojasni, zakaj dokazano obstaja korelacija med ljudmi, ki opravljajo sedeče poklice, in prebivalci domov za ostarele ter da se marsikomu skupaj s soprogo Renate Rugelj verjetno zdita malce trčena, ko se odpravita v trgovino. Zakaj? Prisluhnite podkastu Na robu, ki ga najdete TUKAJ - na Delo.si.
