Rabarbara: Bogata z vitaminom C, vendar škodljiva za te ljudi
Rabarbara pravzaprav ni rastlinska vrsta, kot številni mislijo. Dejansko gre za poimenovanje rastlin, ki spadajo v družino dresnovk in rod Rheum, znotraj katerega je približno 50 vrst. Čeprav jo štejemo med zelenjavo, pa ni njena tipična predstavnica, saj bi jo zaradi njenega kislega in rahlo sladkastega okusa zlahka zamenjali za sadje. Na Kitajskem zanjo pravijo, da je kraljica zelišč, saj se njenih pozitivnih učinkov že več kot 2000 let poslužujejo v kitajski zeliščni medicini.
Rabarbara je zelnata trajnica, ki požene že zgodaj spomladi. Na območjih s toplim podnebjem uspeva vse leto. Je nezahtevna rastlina, ki ji ustrezajo tudi delno zasenčene lege. Pobiramo jo vse od maja do začetka jeseni. Če je ne trgamo dovolj pogosto, gre lahko hitro v cvet. Stebla vedno trgamo in jih ne režemo.
Ima glavno korenino, iz katere izraščajo stranske. Njena debela stebla so različnih barv (temno rdeča, roza ali zelena); odvisno od posamezne sorte. Njene liste delimo na večje pritlične in manjše stebelne. So široki in srčasto oblikovani. Na zgornjem delu stebla lahko v času cvetenja opazimo socvetja, ki so sestavljena iz majhnih cvetov zeleno-bele ali rdeče-roza barve.
Pri nekaterih ljudeh lahko povzroči draženje ustne in črevesne sluznice
Rabarbarini listi so strupeni, saj so v njih prevelike koncentracije oksalne kisline, zato jih ne bi smeli jesti. Po drugi strani so njena stebla užitna in jih je mogoče uporabiti pri pripravi najrazličnejših jedi.
Korenine uporabljajo izključno v terapevtske namene, vendar niso primerne za vsakogar. Odsvetuje se jih namreč ljudem, ki imajo težave z zaprtjem črevesja ali je le-to razdraženo. Prav tako naj jih ne bi uživali posamezniki z ledvičnimi kamni, nosečnice in doječe mame.
Tudi rabarbarina stebla niso primerna za vsakogar, saj vsebujejo veliko oksalatov, v nobenem primeru pa jih ni pametno pojesti preveč naenkrat. Pri nekaterih ljudeh namreč izzovejo draženje ustne in črevesne sluznice.
Uživanju te rastline naj bi se izogibali ljudje z vnetjem sklepov, boleznimi ledvic in s težavami s sečili. Odsvetovano je tudi istočasno uživanje rabarbare in živil z visoko vsebnostjo kalcija, kot so mleko, mlečni izdelki in tofu, saj naj bi se ob tej kombinaciji povečale možnosti za nastanek ledvičnih kamnov.
PREBERITE ŠE -> Jagodni cmoki z rabarbarinim kompotom
Rabarbarina stebla lahko v hladilnik shranimo za en teden, sicer pa jih lahko skladiščimo tudi v zamrzovalni skrinji. Pred tem jih je priporočljivo blanširati v vreli vodi ter jih primerno zapakirati. To živilo se dobro obnese v kombinaciji z naslednjimi začimbami: ingver, cimet in muškatni orešček. Iz rabarbare lahko pripravimo marmelado, sok, kompot, sladke juhe, omake, koktejle, torte, pite in celo vino. Lahko jo jemo tudi za zajtrk, če jo primešamo ovseni kaši. V Ameriki in na Švedskem rabarbaro uživajo kot sladkarijo; iz nje oblikujejo mehke palčke, ki jih nato posipajo s sladkorjem.
PREBERITE ŠE -> Pet odličnih receptov z rabarbaro
Znižuje raven holesterola in ugodno vpliva na zobno sklenino
Rabarbara je kar v 86 odstotkih sestavljena iz vode, ponaša pa se tudi z nizko kalorijsko vrednostjo. Vsebuje ogljikove hidrate in vlaknine, v njej pa sta tudi vitamina C in K. Izmed mineralov vsebuje kalij, mangan in krom. Osvežilen okus ima po zaslugi organske kisline, in sicer jabolčne, citronske, fumarne in oksalne. Polifenoli v njej delujejo kot močen antioksidant.
Znanstvene študije dokazujejo, da lahko redno uživanje rabarbare zniža raven škodljivega holesterola v krvi. Rabarbarin kompot se za krepitev imunskega sistema priporoča predvsem tistim, ki so pred kratkim preboleli kakšno bolezen. Uživanje te rastline pospešuje izločanje seča, čaj iz korenine pa ima močen odvajalni učinek. Rabarbarin sok ugodno vpliva na zobno sklenino.
