Olive za boljše zdravje: za optimalne učinke naj bi jih pojedli toliko na dan
Olive so priljubljen sadež, ki je plod drevesa oljke (Olea europea), ta rastlinska vrsta pa spada v družino oljkovk. Olive so tako kot mango, češnje in breskve koščičasto sadje. Subtropsko širokolistno zimzeleno drevo zraste tri do 12 metrov v višino, njegova življenjska doba pa lahko doseže tudi več sto let. Če zgornji del drevesa odsekamo, lahko korenine tvorijo novo deblo.
Listi oljk so suličasti in na otip usnjati. Njihova zgornja stran je temno zelene barve, spodnja pa je srebrnkasta. Listi so nasproti ležeči. Cvetovi na rastlini vzklijejo pozno spomladi. So v pazduhah listov, majhni in beli ter tvorijo grozde. Plod je običajno sprva zelene barve, kasneje pa postane črn. V njem sta shranjeni eno do dve semeni.
Največje proizvajalke oliv so Španija, Italija in Grčija
Oljka, ki ji najbolj ustrezajo sredozemska apnenčasta tla, je včasih uspevala le v vzhodnem Sredozemlju; v Siriji, Mali Aziji, severnem Iranu in na jugu Kaspijskega jezera, kasneje pa so jo začeli gojiti tudi na nekatere druge predele po svetu, kot so Afrika, Avstralija, Nova Zelandija in Kalifornija.
Oljčna drevesa naj bi rasla že v stari Grčiji, pojavljala pa so se v številnih mitih in legendah. Olive se uporabljajo že od antičnih časov. Že tedaj so iz njih pridobivali olje, jih uporabljali v prehrani in kot zdravilo.
V Sloveniji uspevata dve podvrsti oljke; divja in gojena. Divja oljka je nekoliko nižja in ima manjše plodove, najdemo pa jo v Istri. Za največji delež svetovne proizvodnje oliv je zaslužena Španija, med največje proizvajalke pa štejemo še Italijo, Grčijo, Tunizijo, Turčijo in Maroko.
Bogate s koristnimi maščobami, antioksidanti in kalcijem
Marsikdo ne ve, da olive uvrščamo med sadje, ki pa v primerjavi z drugimi sadeži vsebuje precejšen delež maščob (11-15 odstotkov). Velik delež teh maščob predstavlja oleinska kislina, ki je znana po svojih protivnetnih učinkih, poleg tega pa gre za snov, ki zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca in nekaterih oblik raka.
Olive se ponašajo tudi z nizko vsebnostjo kalorij, saj 10 oliv vsebuje le 59 le-teh. Tako je redno uživanje tega sadja lahko v pomoč pri izgubi kakšnega odvečnega kilograma. Tudi delež ogljikovih hidratov je precej nizek (ca. petodstoten), pa še ti so pretežno sestavljeni iz vlaknin (1,5 grama vlaknin na 10 oliv), ki so pomemben del zdrave prehrane. Olive so torej primerne tudi za ljudi, ki se želijo v čim večji meri izogniti ogljikovim hidratom.
Ena ključnih sestavin oliv je tudi vitamin E, ki ga štejemo med zelo močne antioksidatne z blagodejnim vplivom na zdravje. V tem z maščobami bogatem sadežu so prisotni tudi nekateri drugi antioksidatni, kot je na primer kvercetin. Olive poleg tega vsebujejo tudi baker, kalcij in natrij (slednjega le, če smo jih kupili v slanici). V njih najdemo tudi železo, ki ga je še posebej veliko v črnih olivah.
Dodamo jih lahko solatam, omakam in namazom
V sredozemskem svetu se 90 odstotkov oliv uporabi za predelavo v olivno olje. Zaradi vsebnosti glukozida so olive grenke in nepredelane niso užitne. Ob dodatku soli se določen delež grenkobe razblini.
Čeprav je olivno olje znano kot zelo zdravo, naj bi bilo še toliko bolj koristno uživanje celih oliv, saj se na tak način ohrani večji delež koristnih snovi. Uživamo jih lahko kot dodatek k solatam, sendvičem, zelenjavnim omakam, namazom in podobnim jedem.
PREBERITE ŠE -> Tapenada: Provansalska pašteta iz oljk (RECEPT)
Olive so zaradi svojih zdravilnih učinkovin uporabne tudi v farmaciji in kozmetiki. V zdravstvene namene uporabljamo predvsem njeno olje in liste. Čaj iz listov naj bi pomagal pri zniževanju krvnega tlaka in sladkorja. Olivno olje lahko uporabljamo tudi kot odvajalo. Za masažo se dobro obnese olivno olje, ki smo ga prej namočili v zelišča.
Znižujejo holesterol in previsok krvni tlak
Olive so nam lahko v pomoč pri zniževanju krvnega tlaka in ravni škodljivega holesterola. Izboljšujejo prebavo in nam lahko pomagajo pri ohranjanju zdravega srca.
Poleg tega se z rednim uživanjem le-teh zmanjšajo možnosti, da bi prišlo do razvoja nekaterih vrst raka (na dojkah, debelem črevesju in želodcu). Nekatere sestavine oliv namreč zavirajo razrast rakavih celic.
PREBERITE ŠE -> Samo šest marelic na dan ima neverjetne učinke na zdravje
Prebivalci Sredozemlja so manj izpostavljeni osteoporozi kot prebivalci drugih predelov. Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da naj bi temu botrovala sredozemska prehrana, ki vsebuje tudi velik delež oliv.
Nekatere snovi v olivah zmanjšujejo tveganje za nastanek osteoporoze, s tem pa se tudi zmanjša tveganje za zlom kosti. Za optimalne učinke naj bi na dan zaužili 5-10 in ne več kot 15 majhnih do srednje velikih oliv.
Ni pa uživanje oliv primerno za vse, saj so nekateri – sicer so taki primeri redki – nanje tudi alergični. Pri njih se po zaužitju tega sadeža v ustih in grlu pojavijo alergične reakcije.
