Ne boste verjeli, za kaj vse so dobre mandarine, pa tudi, kako uporabni so olupki
Mandarine izvirajo iz jugovzhodne Azije, kjer jih, po zgodovinskih zapisih, gojijo že 3000 let, ime pa so dobili po mandarinih, visokih kitajskih uradnikih, ki so nosili oblačila v značilni oranžni barvi. V Evropo so jih v 19. stoletju prinesli arabski trgovci, danes pa uspevajo skoraj po vsem svetu. V Evropi mandarinovec uspeva predvsem v Sredozemlju, nekaj nasadov pa raste celo v Sloveniji.
Že od začetka oktobra so na prodajnih policah na voljo satsume, mutanti mandarine brez pečk z udrtino pri peclju, ki jih masovno gojijo tudi v dolini reke Neretve.
Vzrok, da so mandarine tako priljubljene, je gotovo tudi ta, da jih je veliko laže lupiti kot denimo pomaranče ali druge agrume. Temu pa najbolj pripomore tudi sladko in zelo aromatično meso sadeža.
Najpogostejše sorte
Pod imenom mandarina, kot rečeno, poznamo veliko različnih sort in križancev, zato sta sistematizacija in pregled velike družine mandarin kar zahtevni nalogi. Mandarine so tip rahlo sploščene pomaranče z ohlapno lupino, oranžne barve. Poleg najpogostejših klementin dobro poznamo še sladke tangerine, ki so križanec mandarine in grenke pomaranče, satsume, topaz, sorte fortuna, tambor, tangele, ugli, wilkins in minneola.
Prave (običajne ali navadne) mandarine imajo sicer zelo prijeten okus, vendar so zaradi številnih pečk manj priljubljene, zato jih skoraj ne uvažamo več. Do zdaj je stroka razvila precej križancev brez pečk. Prej omenjeni topaz je denimo križanec pomaranče in tangerine, fortuna pa klementine in tangerine. Precej znana sorta minneola je križanec grenivke in tangerine, tambor pa tangerine in pomaranče. Ugli je križanec kar treh vrst agrumov, tangerine, grenivke in pomaranče, wilkins pa navadne mandarine in sorte temple. Vsakdo si lahko izbere svojo sorto, glede na svoj okus. Poleg neretvanskih satsum so zelo priljubljene tudi tangerine z oranžno rdečo lupino, ki jo z lahkoto odstranimo. Meso sadeža je sočno, nima veliko kisline in pečk in tudi ne intenzivnega okusa agrumov. Pomembno je tudi to, da je njihova glavna sezona od januarja do marca, ko drugih sort ni več na voljo, uvožene iz južne Afrike pa lahko kupujemo celo poleti.
Zdravilne učinkovine
Mandarine vsebujejo topne sladkorje, provitamin A, veliko vitamina C, folno kislino, kalij, kalcij, magnezij, pektin, vlaknine in različne organske kisline. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa so kljub veliki količini sladkorjev primerne tudi za sladkorne bolnike, saj sto gramov mandarin vsebuje le približno 45 kalorij. Pet mandarin na dan vam zagotovo pomaga pregnati prehlad, saj vsebujejo veliko vitamina C.
Nova spoznanja v prehrani opozarjajo tudi na biološko aktivne sestavine, fitokemikalije, ki varujejo zdravje in zmanjšujejo tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni. Z rednim uživanjem oziroma z dodatno porcijo mandarin na dan, se po mnenju strokovnjakov zmanjša tveganje za razvoj nekaterih rakastih obolenj za kar 50 odstotkov, za 19 odstotkov pa se zmanjša nevarnost kapi.
Nakup in shranjevanje
Lupina mandarin nas ne sme zavesti. Pri drugih agrumih je spužvasta plast pod njo lahko debela več kot centimeter, pri mandarini pa je neznatna in zredčena. Večkrat olupek celo odstopi od krhljev še pred obiranjem, kar da predvsem večjim mandarinam videz, da so zmečkane.
Pri nakupovanju torej pazimo, da izberemo težje sadeže, saj vsebujejo več soka. Pozorni moramo biti le, da imajo celo, nepoškodovano lupino. Mandarine so manj obstojne kot drugi agrumi, v hladilnik pa jih lahko spravimo za sedem dni. Če jih kupujemo v trgovini, so navadno zaradi obstojnosti prevlečene s konzervansi, da ne gnijejo, in povoščene, da se ne izsušijo. Zato jih tudi doma lahko nekaj dni hranimo pri sobni temperaturi. To dejstvo naj nam ne prepreči nakupa, saj lupino in še spodnjo plast v celoti zavržemo. Za bolj ozaveščene pa so na naših trgovskih policah na voljo tudi ekološko pridelane.
Kulinarika
Narava se je tudi pri mandarinah izkazala kot najboljša kuharica, saj večino teh sočnih sadežev použijemo kar iz rok v usta. Torej, mandarine ponavadi uživamo presne, poznavalci pa jih znajo dobro povezati tudi z najrazličnejšimi kulinaričnimi užitki. Iz njih lahko iztisnemo okusen sok, če jih sočimo skupaj z jabolki ali hruškami, dobimo izvrsten osvežilni napitek. Odlične so tudi za pripravo najrazličnejših sladic, sadnih pa tudi zelenjavnih solat, nekateri jih ponudijo kot prilogo ribjim in mesnim jedem, s sokom mandarin popestrijo okus marinad za svinjino in perutnino, okusne so v kompotih, dobijo se tudi posušene, izvrstne so oblite s čokolado, nekateri pa iz njih kuhajo celo marmelado.
Uporabni olupki
Tudi olupki mandarin niso za v smeti. So izrazito dišeči. Industrijsko iz njih pridobivajo eterično olje živo rumene barve. Pravijo, da vrača dobro razpoloženje, razveseljuje, pomaga pregnati jezo in notranji nemir, zmanjšuje občutke strahu in lajša predmenstrualne težave. Sprošča tudi napete mišice, zato je zelo priporočljivo za kopeli in masaže. Mandarina učinkovito čisti mastno kožo in preprečuje pojav strij, zato je olje iz nje primerno tudi za nosečnice. Vendar ga ne smemo uporabljati, kadar gremo na sonce. Vonj mandarininega eteričnega olja se dobro meša z baziliko, bergamotko, kamilico, grnivko, limono, limeto, pomarančo, sivko in vrtnico.
