POLETNI POSLADEK

Melone: Tako boste v trgovini prepoznali, katera je zrela in sladka

Melone nam lahko pomagajo pri zadostni hidraciji in pri izgubi kakšnega odvečnega kilograma, saj so bogate z vodo, v njih pa je le malo kalorij.
Fotografija: Melona vsebuje kar 90 odstotkov vode. Foto: Teri Virbickis/Shutterstock
Odpri galerijo
Melona vsebuje kar 90 odstotkov vode. Foto: Teri Virbickis/Shutterstock

V vročih poletnih dneh pogosto iščemo načine, kako bi se ohladili; Zadržujemo se v klimatiziranih prostorih, si, ko je to mogoče, privoščimo skok v nekoliko hladnejšo vodo, pri temperiranju telesa pa si lahko pomagamo tudi z ustrezno hrano in pijačo. Uživanje sadja nas lahko prijetno osveži, poleg tega pa nam pomaga pri hidraciji in oskrbi telesa z vitamini, minerali in antioksidanti. Med tovrstna živila spada tudi melona.

Njeno drugo ime je dinja, po latinsko pa ji rečemo Cucumis melo. Gre za kulturno rastlino, ki spada v družino bučevk. Poznamo več vrst melon, in sicer kantalupsko (ta je pri nas najbolj razširjena, njena lupina je zelene ali bež barve in je mrežasta, oranžna sredica pa je kompaktna in sladka), kanarska melona, melona ananas, medena melona, korejska melona, božična melona, melona galia, melona valencia in melona snežnega leoparda. 

Melona je hkrati tudi ovijalka, zato jo prepoznamo po plazečem steblu. Njeni listi so temno zeleni, nekoliko spominjajo na liste kumare in imajo nazobčane robove. Gre za rastlino, ki bujno cveti; njeni cvetovi so rumene ali oranžne barve in zvončaste oblike. Plod te enoletne rastline ima trdo lupino in sočno sredico ter vsebuje vodo in sladkor. Lahko je vseh odtenkov od bele, temno oranžne do bledo zelene. Njena ovalna semena so v središču ploda.

Melone vsebujejo veliko vitamina C. Foto: Alenka Kociper
Melone vsebujejo veliko vitamina C. Foto: Alenka Kociper

Po vonju lahko prepoznamo, kako zrela je

Melone uspevajo predvsem v toplih krajih. Pri nas jih sadimo aprila in maja, dozorijo pa avgusta in septembra. Prvotno so rasle zgolj v Afriki in jugozahodni Aziji, predvsem na območju današnjega Irana, v Evropi pa so se začele pojavljati po padcu rimskega imperija. Tradicija gojenja melon sega v 16. stoletje. Tedaj so jih gojili v Mehiki, v približno enakem obdobju pa so se prvi nasadi začeli pojavljati tudi v Španiji.

Gre za osvežilno in zdravo poletno poslastico. Veliko ljudi ob nakupu težko presodi, katera je najbolj slastna. Obstajajo določene usmeritve, ki vam lahko olajšajo izbiro. Ravno prav zrel sadež naj bi bil čim bolj simetričen, čvrst ter brez mehkih lis in modric. Dober pokazatelj je tudi vonj melone na mestu, kjer je bil včasih pecelj. Melona, ki ja ravno prav zrela, bo imela tam prijeten vonj po sladkem, premalo zrela bo skoraj brez vonja, vonj preveč zrele melone pa bo nekoliko preveč intenziven.

Sadež lahko uporabimo na več načinov. Lahko ga enostavno narežemo na kocke in pojemo, ga za poživitev okusa dodamo vodi ali čaju ali pa ga uživamo pečenega. Iz melone lahko v kombinaciji s papajo, ananasom in mangom pripravimo tropsko solato, druga različica solate pa je, da narezani meloni primešamo baziliko, mocarelo, čebulo, kis in olive.

Uporabimo jo lahko tudi pri pripravi smoothija ali sorbeta, pri čemer ji primešamo limono, vodo in med. Iz melone lahko pripravimo celo hladno ali toplo juho; v tem primeru zraven zmešamo kumaro, strok česna, sok polovice limone, šopek bazilike, nekaj kapljic olja in dodamo ščepec soli. Tako pripravljeni juhi lahko primešamo kocke kruha, ki smo ga prej popekli na maslu.

PREIZKUSITE -> Ledene melonine lučke (recept) ALI Melonin sorbet (osvežilni posladek namesto sladoleda)

Za boljše zdravje kože, las in oči

Gre za sadež, ki vsebuje številne koristne snovi. Kalorijska vrednost je nizka, voda pa predstavlja kar 90 odstotkov sadeža. V melonah je veliko vitamina C, saj ena skodelica narezane melone vsebuje toliko tega vitamina, kolikor ga organizem na dnevni ravni potrebuje.

Poleg tega sta v meloni še vitamina A in E, vsebuje pa tudi kalij, selen, železo, cink, baker, magnezij, fosfor, beta karoten (v njej ga je toliko kot v korenju), zeaksantin, holin in folno kislino ter vlaknine.

Če boste redno uživali melone (seveda take, ki so pridelane na ekološki način), lahko s tem naredite veliko dobrega za svoje zdravje. Zaradi vsebnosti oksidantov te preprečujejo razvoj astme, ki bi se lahko pojavila kasneje v življenju, ščitijo pred nekaterimi vrstami raka, kot so pljučni, kožni, maternični, želodčni in črevesni rak.

Melone pripomorejo tudi k boljšemu zdravju oči, z njihovo pomočjo se lahko izognemo tudi starostni degradaciji makule. Znane so po svojem diuretičnem učinku, preprečujejo pa tudi zaprtje.

PREBERITE ŠE -> Melona: trije izvirni načini za bliskovito pripravljene poletne jedi

Uživanje melon pripomore k boljšemu zdravju kože in las, z njimi se lahko do določene mere borimo celo proti izpadanju las. Spadajo med živila, ki nam lahko pomagajo ohranjati zdrav srčno-žilni sistem, z njimi pa bomo ohranjali tudi zdrav prebavni trakt.

Z rednim uživanjem melon bomo preprečili nastajanje krvnih strdkov v telesu, s čimer se zmanjša tudi možnost pojava srčne in možganske kapi. Ta sadež je smiselno uživati tudi zaradi zagotavljanja zadostne hidracije, kar je še posebej priporočljivo v vročih poletnih dneh in po telesni vadbi.

Preberite še:

V prodaji