Med nadarjenimi otroki pogost sindrom prevaranta
Površno gledano je otrokova nadarjenost seveda hvale vredna, dobra in spodbudna popotnica za odrasli svet, a še zdaleč ni tako. Če nadarjenost ni pravilno obravnava, se kaj hitro lahko zgodi, da bo otrokov potencial neizkoriščen. S to problematiko se ukvarja profesorica dr. Mojca Juriševič, ki v pogovoru za Delo opozarja, da so v slovenskem šolskem sistemu nadarjeni še posebej zapostavljeni.
Juriševičeva je ustanoviteljica in predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in opozarja, da je strokovna, sistemska in zakonodajna neurejenost tega področja škodljiva za otroke.
»Vsak dan se z nadarjenimi otroki zagotovo dogaja marsikaj smiselnega in dobrega, a ne koordinirano, sistematično, kontinuirano, spremljano in evalvirano. Nimamo vpogleda v kakovost in učinkovitost vseh teh prizadevanj. Tudi nimamo empiričnih izsledkov, na podlagi katerih bi lahko dobro razumeli trenutno stanje in ciljno gradili izboljšave oziroma se učili iz napak ter se prožno prilagajali novim izzivom.«
Kljub sistemskim napakam pa lahko večkrat beremo in slišimo o izjemnih uspehih slovenskih učencev, dijakov in študentov na mednarodnih tekmovanjih. A Juriševičeva opozarja, da teh tekmovanj ne organizirajo šole, temveč različna društva, ki pa so s strani države premalo podprta. Prav tako je v večini primerov spodbujanje nadarjenosti odvisno od posameznih učiteljev in njihovega entuziazma, zaradi tega pa prihaja do razlik med šolami in regijami po Sloveniji.
PREBERITE ŠE -> Največ duševnih stisk je med akademsko uspešnimi dekleti (in to je razlog)
Kako pa je s psihološko podporo nadarjenih otrok?
»Nadarjeni posamezniki se lahko, podobno kot njihovi vrstniki, srečujejo z različnimi psihološkimi težavami, motnjami in duševnimi boleznimi. Poznamo tudi nekatere posebnosti, ki se pogosteje pokažejo v vedenju nadarjenih. Na primer, ko si sami zastavijo zelo visoka merila, kar lahko vodi v škodljiv perfekcionizem, močan strah pred neuspehom in nezmožnost realno ceniti lastne dosežke.
Med pogostejšimi težavami je tudi tako imenovani sindrom prevaranta. Gre za pojav, ko posameznik dvomi o svojih sposobnostih in uspehih, ne verjame, da je zares dober, ter ima občutek, da je njegov uspeh posledica sreče ali zunanje pomoči, ne pa lastnega prizadevanja ali sposobnosti,« pravi dr. Mojca Juriševič.
O tem, kako postopati z nadarjenimi otroki, kakšne so dobre prakse in na kaj je pomembno, da smo pri nadarjenih pozornih, si preberite v intervju TUKAJ - na delo.si.
