Losos: okusna vrsta ribe, a kako zdrav je v resnici?
Atlantski losos (Salmo salar) je vrsta ribe iz družine postrvi (Salmonidae), ki v dolžino zraste nekaj več kot 70 centimetrov. Njegov življenjski habitat so Atlantski ocean in reke, ki se zlivajo vanj, zaradi človekovega delovanja pa se je ta razširil tudi na območje severnega Pacifika. Losos večji del svojega življenja preživi v slani vodi, medtem ko razmnoževanje običajno poteka v sladkovodnih vodotokih.
Zaradi edinstvenega in nežnega okusa je losos zelo priljubljen v kulinariki. Pripravimo ga lahko na najrazličnejše načine; lahko ga dimimo, kuhamo ali pečemo, v sušijih pa ga jemo celo surovega. Dimljen je v uporabi predvsem kot predjed ali v solati, pri čemer se ga pogosto začini s poprom, olivnim oljem in/ali limono.
Kuhati ga ni priporočljivo predolgo časa, saj lahko s tem uničimo številne koristne snovi. Tudi peka v ponvi naj ne traja predolgo. Pečen je namreč le v nekaj minutah. Večino časa ga pečemo na kožici, na drugo stran pa ga obrnemo le za kratek čas. Ko se v nežno roza obarva tudi v notranjosti, vemo, da je pečen.
Bogat z B vitamini in omega-3 maščobnimi kislinami
Losos je v osnovi zelo hranljivo živilo, ki se ponaša z visoko vsebnostjo vitaminov in mineralov, poleg tega pa vsebuje tudi kakovostne beljakovine in maščobe. V njem najdemo vitamin D, ki je ključen za zdravje kosti, in kar nekaj B vitaminov, kot so B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin), B5 (pantotensko kislino), B6 (piridoksin) in B12 (kobalamin), ki igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih možganov in živčnega sistema.
Od mineralov lahko v njem najdemo fosfor, selen in kalij. Kalij je pomemben pri uravnavanju krvnega tlaka, igra pa tudi pomembno funkcijo pri zmanjševanju tveganja za pojav možganske kapi. Selen je hranilo, ki sodeluje pri sintezi DNK, presnovi ščitniških hormonov in ima pomembno vlogo pri reproduktivnem zdravju. Losos vsebuje tudi astaksantin, zaradi katerega je le-ta rdečkasto obarvan. Gre za snov, ki zmanjšuje tveganje za razvoj bolezni srca.
Ribe na splošno veljajo za dober vir omega-3 maščobnih kislin (in losos pri tem ni nobena izjema), ki bi jih morali redno vnašati v telo, saj odpravljajo in blažijo vnetna stanja ter podpirajo zdravje možganov. Poleg tega pomembno zmanjšujejo možnosti, da bi se razvile bolezni srca in ožilja.
PREBERITE ŠE -> Tako zdravi so ovseni kosmiči, priporočljivo jih je jesti vsak dan
Ključno je dobro razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami
Kljub temu da se ljudje pogosto izogibajo maščobam, številni strokovnjaki opozarjajo, da so kakovostne maščobe ključnega pomena za naše zdravje. Te namreč skrbijo za nemoteno delovanje hormonov, za zanositev in varno nosečnost, blažijo pa tudi simptome, ki se pojavljajo pri ženskah v menopavzi. Če je v organizmu zadostna količina zdravih maščob, so celice bolj odporne na okužbe, poleg tega pa se lažje presnavljajo in skladiščijo vitamine A, E in D.
Telo poleg omega-3 potrebuje tudi omega-6 maščobne kisline, ključnega pomena pa je čim bolj enakovredno razmerje med obema tipoma maščob. Zaradi današnjega načina prehranjevanja ima večina ljudi v telesu veliko več omega-6 maščobnih kislin, kar lahko privede do vnetnih stanj. Zato je še toliko bolj pomembno skrbeti za zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin, opozarjajo strokovnjaki.
Kljub temu da naj bi bil losos v osnovi dober vir slednjih, pa je pri tem ključnega pomena podatek – tako kot pri vseh drugih živilih –, v kakšnih življenjskih pogojih je živel. V številnih virih lahko namreč zasledimo, da je pri lososu, ki je bil gojen v ribogojnicah, spremenjena sestava maščobnih kislin v njegovih tkivih, zaradi česar se ta prevesi v prid omega-6 maščobnih kislin.
Gojen losos predstavlja zaradi vsebnosti antibiotikov tveganje za zdravje
V številnih znanstvenih virih so omenjeni tudi drugi škodljivi učinki uživanja gojenega lososa, ki naj bi bili celo tako veliki, da ne moremo več govoriti o zdravem živilu. Zelo problematični so na primer antibiotiki, ki jih dodajajo ribam. Če gojenega lososa pogosto uživamo, z njim tudi sami zaužijemo določen delež le-teh, kar prinaša številna tveganja za zdravje, poleg tega pa se lahko na dolgi rok razvije odpornost na antibiotike, zato ti ne bodo prijeli, ko jih bomo zaradi določenih bolezenskih stanj primorani uživati.
Medtem ko divji losos živi v svojem naravnem habitatu; v oceanih in rekah, kjer se hrani z algami, manjšimi ribami in planktonom, gojeni lososi živijo v potopljenih boksih, kjer so krmljeni z ribjimi odpadki ter gensko spremenjenima sojo in koruzo, ki poskrbita za njihovo hitrejšo rast.
Sicer pa naj bi tako gojen (v slednjem jih je več) kot divji losos vseboval različna onesnaževala, kot so poliklorirani bifenili (PCB) in dioksin, ki lahko spremenijo delovanje hormonov in imajo lahko negativen vpliv na druge vidike zdravja; še posebej, če losos uživamo v prevelikih količinah. V njem lahko najdemo tudi manjše količine živega srebra. V sklopu globalne ocene gojenega lososa, ki je bila objavljena januarja 2004 v reviji Science, je bilo zaznanih 13 obstojnih organskih onesnaževal.
PREBERITE ŠE -> To manj znano živilo je odlična izbira za hujšanje in mladosten videz
Dober vir kolagena
Če želimo z uživanjem lososa poskrbeti za boljše zdravje, se je vsekakor smiselno izogniti gojenemu lososu in se raje odločiti za nakup divjega. Slednji ima namreč veliko več omega-3 in manj omega-6 maščobnih kislin, poleg tega pa se ponaša tudi z višjo vsebnostjo kalija, magnezija in železa. Seveda v trgovinah prevladuje gojeni losos. Če gre za divjega lososa, je to vedno označeno na embalaži.
Losos je sicer tudi dober vir kolagena, snovi, ki je sestavni del žil, kosti, dlesni, zob in kože, v zadnjem času pa o njem lahko slišimo predvsem v povezavi z mladostnim videzom, saj slednji skrbi tudi za napeto kožo. Še posebej veliko kolagena je v kožici lososa, zato je nikar ne zavrzite.
Zaradi številnih hranljivih snovi nam lahko losos pomaga okrepiti kosti, pomaga pa nam lahko tudi pri izgubi kakšnega odvečnega kilograma, saj nam zaradi visoke vsebnosti beljakovin daje občutek sitosti, posledično pa bomo v manjši meri posegali po drugi hrani.
Z rednim uživanjem (divjega) lososa lahko poskrbimo tudi za izboljšanje vida. Neka znanstvena študija je pokazala, da naj bi bili dve porciji rib na teden povezani z 10-odstotnim zmanjšanjem tveganja za demenco in 30-odstotnim zmanjšanjem tveganja za Alzheimerjevo boleznijo. Uživanje lososa oz. rib na splošno naj bi bilo povezano tudi z izboljšanjem duševnega zdravja. Nekaj študij je namreč pokazalo, da uživanje vsaj ene ribje porcije na teden zmanjšuje tveganje za depresijo, še posebej pri ženskah.
