Krompirjevka ali gozdni regrat: Zdravilni plevel z izjemnim okusom po krompirju
Krompirjevka (Aposeris foetida) je zelo okusna in zdrava divja rastlina, ki jo ljudje tako kot regrat zamenjujejo za nepotrebni plevel. A je to velika škoda, saj je bogata z vitamini in antioksidanti, za povrh pa ima tudi okus po krompirju – nekaj, čemur se Slovenci ne moremo upreti.
Morda ste za to rastlino že slišali, saj ima kar nekaj imen, pravijo ji tudi gozdni regrat in svinjska laknica, njeno pravo botanično ime pa je smrdljivka. To zadnje ne bi moglo biti dlje od resnice, saj krompirjevka ne smrdi, ampak diši po krompirju, ta lastnost pa vam lahko tudi služi za njeno prepoznavanje, če njene liste pomanete med prsti, vam bodo namreč dišali po krompirju.
Krompirjevka spada med radičevke, tako kot regrat, kolenček, dimek, cikorije, zajčice, kozja brada itd., zanimivo pa je, da raste samo v našem delu sveta – na Balkanu, v Srednji Evropi, nekaj malega pa tudi v Franciji. Ker je drugod ne poznajo, tudi ne obstaja angleško ime zanjo (če boste tujcem razlagali zanjo, uporabite kar latinski del imena Aposeris), zato jo boste na Googlu zaman iskali. Vam bo pa morda namesto gozdnega regrata našlo druge rastline, saj jih je kar nekaj, ki jim prav tako pravimo krompirjevka. Ena takšnih je na primer Lycianthes rantonnetii, angleško Blue potato bush.
Plevel, ki ima petdesetkrat več vitamina C kot solata
O gozdnem regratu ve veliko slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin Katja Rebolj, doktorica biokemije in molekularne biologije, ki je laboratorijsko delo pred leti zamenjala za nabiranje in proučevanje užitnih samoniklih rastlin, s svojim bogatim znanjem o darovih narave pa navdušila tudi Netflix, ki jo je leta 2020 skupaj z Binetom Volčičem predstavil tudi v seriji Restaurants on the edge.
PREBERITE ŠE -> Slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin, ki je navdušila Netflix
Katja Rebolj, ki je med tem o divjih užitnih rastlinah Slovenije napisala že dve knjigi (Narava vedno zmaga in Zdravilni pleveli), nam je zaupala, zakaj si gozdni regrat zasluži, da ga vključimo v naš jedilnik. Čeprav o krompirjevki ni dostopnih veliko podatkov, so izsledki raziskav, ki so bile narejene o njej osupljivi. »Zanimivo raziskavo o gozdnem regratu so naredili na Univerzi v Ljubljani,« pravi dr. Reboljeva, razkrila pa je, da je ta rastlina v primerjavi z zelenjavo iz trgovine izjemen vir askorbinske kisline (vitamina C), tokoferola (vitamina E) in karotenoidov (antioksidantov).
»Pravzaprav so številke osupljive,« nadaljuje Katja. »V raziskavi so ugotovili, da je krompirjevka vsebovala od 57 do 101 mg vitamina C/100 g rastline. Solata kupljena v istem času v trgovskem centru pa le 1,1 mg vitamina C/100 g rastline. Razlika je vsaj petdesetkratna! Glede na to, da vemo, kako pomemben je vitamin C za naše počutje (ključen pri obrambi proti virusom, drastično povečuje zbranost pri umskem delu …) ali bi še menjali naravo za trgovino?« pravi Katja, ki poudari, da so divje rastline »eden najboljših virov bioaktivnih snovi, kar jih lahko prejmemo na tem svetu«.
Kje nabrati krompirjevko in kako jo pripravimo
Nobenega dvoma torej ni, da imamo srečo, da živimo na tem kotičku sveta, kjer lahko vsakdo zaide v gozd in si nabere malico, ki poka od vitaminov. Nobeno naključje ni, da se krompirjevka zaradi svojega značilnega okusa najbolj ujame v krompirjevih jedeh (denimo krompirjevi solati), v Katjinih knjigah in na njeni spletni strani pa najdete kar nekaj receptov, kako jo uporabiti.
PREBERITE ŠE -> Ne zavrzite tega plevela, ima štirikrat več železa kot špinača
Dr. Reboljeva nam je zaupala tudi, kako to čudovito divjo rastlino, ki raste po gozdovih širom Slovenije, prepoznamo. Ni naključje, da krompirjevki pravijo tudi gozdni regrat, saj je po listih in cvetu podobna navadnemu regratu.
»Obstaja pa ena pomembna razlika, ki nam omogoča, da rastlino ohranjamo za prihodnje rodove,« pravi Katja. »Razlika je po načinu, kako jo nabiramo – krompirjevke ne nabiramo z nožkom, tako kot regrat, ampak z roko odtrgamo le nekaj listov vsake rastline, da ta lahko raste še naprej!« Mladi listi poženejo jeseni in zgodaj spomladi ter so odlični v solatah, namazih ali kuhani v prilogah.
Tako kot pri regratu pa lahko uživamo tudi cvetove in korenine krompirjevke. Rastlina cveti od marca do avgusta, korenine pa je najbolje nabrati v zimskem času, ko rastlina počiva. A pozor, tudi pri nabiranju divjih rastlin, ki so dolgo časa veljale za plevel, je potrebna previdnost. Če želimo ohraniti njena rastišča in poskrbeti, da je bo dovolj tudi za prihodnje rodove, jo nabirajte zmerno in samo na mestih, kjer je dovolj razširjena.
Vas zanima več o zdravilnih plevelih, ki rastejo v Sloveniji?
V prihodnjih tednih na naši spletni strani Onaplus.si ne zamudite še več člankov o zanimivih divjih rastlinah, ki so dobre za uživanje in rastejo po Sloveniji. O tem, kako jih prepoznati in nabirati pa lahko izveste več tudi na Festivalu nabiralništva, ki ga soorganizira dr. Katja Rebolj in se bo letos zgodil že drugič.
Festivalske delavnice bodo 1. junija potekale po vsej Sloveniji, 2. junija pa sledi celovečerno druženje na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Gonilo slovenskih nabiralcev je Trajnostno nabiralništvo, zato boste v okviru festivala lahko prisluhnili številnim brezplačnim predavanjem slovenskih strokovnjakov o zanimivih temah: Zakaj je dobro poznati invazivne rastline? Zakaj so Alpe tako posebne? Kako narediti hišo iz naravnih materialov in živeti z naravo?
