Ko je menstruacija tako močna in dolga, je čas za ukrepanje

Svetovni dan hemofilije obeležujemo 17. aprila in letošnji slogan, s katerim želi Društvo hemofilikov in drugih z motnjo strjevanja krvi Slovenije javnost osveščati o tej redki bolezni, je Dostop za vse: tudi ženske in dekleta krvavijo.

Hemofilija je namreč pogostejša pri moških, kar pa ne pomeni, da so ženske povsem izključene.

Najpogostejši dedni motnji v strjevanju krvi sta hemofilija in von Willebrandova bolezen, poznamo pa še nekatere druge, ki jih ima od 20 do 30 odstotkov bolnikov.

»Hematologija se deduje preko kromosoma X in za njo v večini zbolevajo moški, ženske pa so prenašalke. Vendar hemofilija ni zgolj moška bolezen, saj imajo tudi nekatere ženske nižjo aktivnost teh faktorjev, kar povzroča obsežne krvavitve. Za von Willebrandovo boleznijo lahko zbolijo tako moški kot ženske, vendar je zaradi izrazitejših sluzničnih krvavitev, predvsem menstruacije, poroda in poporodnih krvavitev, pomembneje izražena pri ženskah. Krvavitev pri hudih poškodbah pa je podobna pri obeh spolih. Prej ko odkrijemo te bolezni, prej bomo tem ljudem pomagali,« je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom hemofilije dejala prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., spec. interne medicine in spec. hematologije s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana.

PREBERITE ŠE -> Sekundarna neplodnost: Z vsako menstruacijo so prišli razočaranje, žalost, nemoč

Preložnik Zupan je večkrat poudarila, da bi lahko marsikatera ženska imela boljše življenje, če bi imela postavljeno diagnozo. Tako pa ob močnih menstruacijah vsak mesec mislijo, da je takšno stanje normalno.

»Običajno pri ženskah kar dolgo traja, da pridemo do diagnoze motnje strjevanja krvi – tudi zato, ker se ženskam zdijo močne menstrualne krvavitve normalne, posebno če jih je na primer imela že mama. Marsikatero dekle oziroma ženska bi lahko imela bistveno boljše življenje. Ženske mislijo, da je to pač normalno, kar pa v resnici ni. Pred nekaj dnevi je v mojo ambulanto prišla gospa v poznih zrelih letih in na sebi nosila dvojne hlačke in vložke, ki so bili v velikosti plenic. Njej se je to zdelo normalno. Ne, menstruacije niso takšne,« poudarja specialistka hematologije.

Res pa je, da močne in dolge menstruacije niso redkost, kar vsaka peta ženska jih ima, zato moramo biti pozorni na simptome.

Ključne številke: 7 2 1

Kako vemo, kdaj je menstruacija premočna in moramo ob tem spregovoriti z ginekologom, ki nas bo napotil k specialistu hematologu?

V mislih imamo lahko pravilo 7 dni, 2 uri in 1 kovanec. Za kaj gre? Če naša menstruacija traja 7 dni ali dlje, če moramo zaščito menjati na dve uri ali še pogosteje in če so strdki večji od kovanca za 1 evro, gre za podaljšano in premočno menstruacijo, ob kateri moramo ukrepati.

»To pravilo je zelo priročno, čeprav se meni zdi že 7 dni dolga menstruacija predolga. Normalna menstruacija traja med 3 do 5 dni,« pravi prof. dr. Irena Preložnik Zupan.

Kaj je podaljšana menstruacija?

O pozno postavljeni diagnozi je spregovorila Milena Gajšek, ki ima izkušnje z motnjo s strjevanjem krvi in kot pri veliko dekletih, je bila ta tudi pri njej spregledana.

»Menstruacijo sem dobila zgodaj, v 7. razredu. Krvavitve so bile tako močne, da sem velikokrat pristala na ginekološki kliniki na transfuzijah. Pogosto sem krvavela iz nosu, pogosto sem bila v modricah. Bila sem brez železa in brez energije, že krajši sprehod me je utrudil, a so mi govorili, da je to normalno.

Nisem hodila na šolske izlete, niti na maturantski izlet nisem šla, ker nisem vedela, kako bo z mano – a se nihče ni poglobil v to. Vsi so mi govorili, da je to normalno, jaz pa sem ob menstruacijah krvavela, kot da bi nekdo odprl pipo. Šele neki rutinski zdravniški pregled, ko sem bila stara 25 let, je pokazal, da nekaj ni v redu. Poslali so me na hematološki oddelek, kjer me je pod svoje okrilje vzel prof. Zver in mi postavil diagnozo motnja v strjevanju krvi,« je svojo pot do diagnoze opisala Gajškova, ki zagovarja, da bi moralo primarno zdravstvo bolj osveščati in bi tako hitreje lahko diagnosticirali bolezni.

Prednosti male Slovenije so za hemofilike velike

Ko je oseba diagnosticirana kot oseba z motnjo strjevanja krvi, je lahko življenje veliko polnejše, znanost in posledično zdravljenje na področju hemofilije izjemno napreduje, v Sloveniji pa smo deležni najboljše obravnave.

»Lahko rečem, da je v 20 letih, odkar spremljam hemofilijo, razvoj zdravljenja in diagnostik enormen. V Sloveniji spremljamo vse najnovejše svetovne trende in po zaslugi naše zdravstvene politike lahko vse klinično dobre novosti, ki so doprinos za naše bolnike, dobimo na naše tržišče. Prednost naše male Slovenije je tudi, da smo hematologi 24 ur na dan in 365 dni na leto na razpolago za pomoč v vsakem delu Slovenije, ko bolnik z motnjo strjevanja krvi pride na urgenco,« je opisala prednost majhnosti in pa tudi dejstva, da ima država podporo zdravstvene politike.

PREBERITE ŠE -> Prezgodnja menopavza (in kako se spoprijeti z njo)

Prof. dr. Irena Preložnik Zupan poziva vse bolnike z motnjami v strjevanju krvi, naj nosijo zapestnice s svojo diagnozo, ki jim jih je priskrbelo društvo.

»Pozivam tudi svojce, ki bolnika spremljajo na urgenco, naj bo prva stvar, ki jo povejo zdravstvenemu osebju diagnoza motnje strjevanja krvi, saj so prvi trenutki ukrepanja zelo pomembni,« je dejala.