Kako nam skupnost lahko pomaga do boljšega duševnega zdravja
Pogosto lahko slišimo in tudi občutimo, da živimo v času individualizma, da otroke vzgajamo v individualiste ter da svet poganja le še lasten ego najbolj vplivnih posameznikov. Zato je toliko bolj pomembno in zadnje čase tudi vedno bolj odmevno združevanje v skupnosti in solidarnostno delovanje. Konec koncev ob ključnih trenutkih v življenju, tako lepih kot manj lepih, ugotovimo, da ti ne pomenijo prav nič, če jih doživljamo sami. »Občutek pripadnosti je ključen za naše duševno zdravje,« piše ameriška psihologinja Samantha Stein.
Ko se spomnimo na najlepša obdobja v svojem življenju, so ta najverjetneje povezana z ljudmi, ki so nas takrat obdajali. Tudi v službi se lahko počutimo veliko bolje, če nas obkrožajo sodelavci, s katerimi se razumemo. Zato je eden od odgovorov, kako bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje, vključevanje v skupnost, v družbo.
O tem pišejo tudi na portalu Psychology Today, kjer poudarjajo, da pri vključevanju v skupnost največ pomoči potrebujejo introvertirani posamezniki. Ekstrovertirani z druženjem najverjetneje nimajo težav, medtem ko bodo drugi veseli nekaj spodbude.
To, da pripadamo v neko skupnost, nam lahko pomaga na več nivojih. V skupnosti občutimo družbeno podporo, imamo nekoga, na katerega se lahko obrnemo. V skupnosti občutimo določen namen, kar je lahko spodbuda na slab dan. Skupnost nam daje upanje, spoznamo druge, ki verjamejo v nas, lahko pa so tudi naš navdih ali pa do soljudi čutimo odgovornost.
Pripadanje v skupnosti v nas vzbudi občutek cenjenosti in opolnomočenja, saj med ljudmi, ki nas podpirajo, dobimo glas, ki nekaj velja. Pripadnost v skupnosti je tudi priložnost za mreženje na poslovnem področju kot tudi povezovanje z ljudmi, ki imajo morda enake ali podobne probleme kot mi sami. Skupnost je tudi vir pomoči, na katero se lahko zanesemo, ko jo potrebujemo.
PREBERITE ŠE -> Sabina Kogovšek: Najstarejša hči je najstnica in njen pogled na svet me boli
Vključevanje v skupnost se priporoča posameznikom, ki v življenju iščejo spremembe, so se znašli v težkih trenutkih in med prebijanjem do boljšega počutja iščejo povezavo med ljudmi. »Del okrevanja je povezovanje. Del povezovanja je s samim seboj in del z ljudmi, ki so nam blizu, in v naši skupnosti,« pravi ameriška avtorica in terapevtka Lisa Schactman.
Steinova pa poudarja, da je občutek pripadnosti v družbi posebno pomemben za tiste, ki so doživeli travmatičen dogodek, izgubo, se počutijo odrinjene, marginalizirane, ustrahovane ali osamljene. »Za te, tako kot za nas vse, lahko skupnost zagotovi tako zelo potreben občutek pripadanja,« pravi Samantha Stein.
Skupnost lahko okrepi našo identiteto, v krogu ljudi se naučimo več o lastnih vrednotah in prepričanjih. V skupnosti se naučimo tudi več o svoji zgodovini in kulturi, kar nam lahko pomaga najti prostor in mesto v svetu in se počutimo kot del neke celote.
Kako in kje najdemo družbo?
Kako si zgradimo skupnost, v kateri se bomo počutili dobro? Vedeti moramo, da nam vsi ljudje okoli nas ne bodo ustrezali. Zato je za začetek potrebno zavedanje, da smo sami sebi dovolj. Razmislimo o tem, kaj nas veseli, kaj nas zanima. Če nam v hitrem tempu življenja to predstavlja težave in smo pozabili, kaj res radi počnemo, pomislimo, kaj nas je veselilo v otroštvu in obudimo te interese. Morda nam pri tem lahko pomagajo tudi ljudje okoli nas, ali pa nam priložnosti za vključevanje v skupnost ponudi terapevt, če ga obiskujemo. Lahko je prav on prepoznal, kaj bi nam ustrezalo.
Kje najdemo priložnosti za vključevanje? Prostovoljno delo je eden od načinov, ki nas povezuje s soljudmi. Udeleževanje različnih delavnic in tečajev, kjer posamezniki izpopolnjujejo znanja in spletejo prijateljstva. Podporne skupine, katerih namen je povsem odkrit pogovor, ki je najboljše vodilo za sklepanje odnosov.
Če se vas je dotaknila določena tematika ali ste zaznali krivico, ki se komu dogaja, se povežite z društvi oziroma ljudmi, s katerimi bi zagovarjali svoja stališča. Če vas navdušuje spiritualnost, se udeležite srečanj, ki povezuje enako misleče, če pa sprostitev najdete v športu, so skupinske vadbe odlična priložnost za povezovanje.
PREBERITE ŠE -> Objemi povezani s številnimi blagodejnimi učinki na naše duševno zdravje
Seveda nam ni treba izbrati le ene možnosti, pomembno je, da v glavi naredimo premik, začnemo razmišljati bolj odprto, smo dostopni, sodelavcu namenimo kakšno besedo več kot le pozdrav in kmalu bomo spoznali, da se prijaznost in povezovanje splača. Predvsem zaradi lastnega dobrega počutja.
Kot piše Psychology Today, raziskave namreč potrjujejo, da pripadanje v skupnosti zmanjšuje stres in občutke odrinjenosti. Ljudje, ki so del določene skupnosti, imajo nižji krvni tlak, manj holesterola in manjšo verjetnost za debelost. Zanje je prav tako značilno, da se bolj redno gibajo in prehranjujejo bolj zdravo. Vse to pa nas vodi k boljšemu duševnemu zdravju.
