To so zdravilni učinki sadja, ki so mu nekoč rekli sadež bogov
Latinsko ime za kaki je Diospyros kaki. Nekateri ga zaradi podobnosti s tem znanim sadežem imenujejo 'zlato jabolko', sicer pa je kaki nekoč veljal za 'sadež bogov'. Gre za drevesno vrsto iz rodu ebenovec, ki zraste od tri do 15 metrov visoko. Njegove veje so krhke, listi široki in ovalni, cvetovi rumenobeli, medtem ko so lahko plodovi različnih odtenkov od oranžnorumene do oranžnordeče barve. Po obliki spominjajo na paradižnike ali jabolka. Drevo cveti v spomladanskem času, medtem ko njegove plodove obiramo jeseni.
Prihaja s Kitajske, kjer ga gojijo že 1000 let
Domovina kakija je vzhodna Azija. Na Kitajskem ga gojijo že 1000 let. V tem času so uspeli razviti že več kot 2000 sort. Ta drevesna vrsta se je kasneje razširila tudi po drugih predelih sveta. V Slovenijo so jo prinesli nekaj let pred začetkom prve svetovne vojne. Od takrat dalje ga najdemo predvsem na Obali ter na Goriškem in Vipavskem. V zadnjih letih so ga sicer začeli saditi tudi po drugih delih države. Primerne lokacije so predvsem tiste, ki so ugodne tudi za breskev in vinsko trto.
Kakiju sicer ustreza subtropsko, mediteransko in submediteransko podnebje. Uspeva tam, kjer so zime zmerne, poletja pa blaga. Rad ima zavetrne lege. Prenese tudi precej nizke temperature (do -18 stopinj Celzija), vendar tak mraz ne sme trajati predolgo, sicer je lahko zanj usoden. Kaki za dobro uspevanje potrebuje veliko padavin. Ustrezajo mu dolge in tople jeseni. Odporen je na večino škodljivcev, zato škropljenje s pesticidi običajno ni potrebno. Za vse ljubitelje tega sadeža je vsako leto v Strunjanu novembra organiziran dogodek Dnevi kakijev.
Blagodejen učinek na črevesje, srce, pljuča in ledvice
Ta sadež, ki so ga nekoč povezovali z bogovi, vsebuje 77 kalorij na 100 gramov količine. Ponaša se z vsebnostjo številnih koristnih snovi, ki se nahajajo tako v lupini kot v njegovi notranjosti, zato ima ugoden vpliv tako na zdravje kot dobro počutje. Bogat je z vitamini, minerali in antioksidanti. Ima še posebej veliko vsebnost vitamina A, saj ga je v sadežu kar 30-krat več kot v jabolku. Vitamin A sicer ugodno vpliva na vid, tkiva, kosti, dlesni in kožo. V njem je tudi veliko vitamina C; kar petkrat več kot v jabolku. Kaki vsebuje tudi kompleks vitamina B. Tako je vitamin B1 odgovoren za pretvarjanje krvnega sladkorja v energijo, vitamin B2 za normalno delovanje presnove, vitamin B6 pa za krepitev imunskega sistema.
Kaki vsebuje tudi številne minerale, kot so železo, fosfor, kalij, krom, baker, jod in selen. V njem je tudi velik delež pektinov in taninov, medtem ko je vsebnost beljakovin in maščob izjemno nizka. Ta aromatičen sadež vsebuje veliko sladkorjev, predvsem glukoze in fruktoze, zato je lahko za otroke dober nadomestek sladkarij, medtem ko je za sladkorne bolnike manj primeren. Kaki ima blagodejne učinke na prebavo in črevesje, dobro pa se obnese tudi pri zdravljenju hemoroidov. Krepi delovanje srca in pljuč, čisti ledvice in jetra ter pomaga pri boju proti utrujenosti in stresu.
Iz plodov lahko izdelamo sladice, marmelade, žganje in masko za obraz
Plodove obiramo, ko se venčni listi obarvajo v rumeno. Če v času obiranja sadeži še niso bili povsem zreli, jih pustimo nekaj dni stati na sobni temperaturi. V hladilniku jih sicer lahko hranimo največ dva dneva. Sadeže je najbolj priporočljivo uživati surove, saj se s kakršno koli toplotno obdelavo iz njih izloči del koristnih učinkovin.
PREIZKUSITE --> Recept za slastno kakijevo krostato
Plodove kakija lahko tudi posušimo in jih tako za dlje časa shranimo v obliki sladkega prigrizka. Preden jih damo sušiti, jih narežemo na krhlje, nato jih namočimo v vodi, v katero smo dodali nekaj kapljic limone. Krhlje razporedimo po pladnju in počakamo, da se posušijo. Nato jih shranimo v zaprto posodo ali vrečko. Iz kakija lahko pripravimo tudi sladice, marmelade, kis, žganje, kreme in pecivo. Če imamo suho kožo, si lahko na obraz nanesemo masko iz kakija, kateri dodamo žlico skute. Otroci bodo navdušeni nad jogurtom s kakijem, ki ga pripravimo tako, da pretlačen kaki vmešamo v navadni jogurt. Sladkorja pri tem ni treba dodajati.
