Že tako kratek čas v naravi bo v vašem telesu sprožil te učinke
Ljudje so bili v preteklosti z naravo veliko bolj povezani kot danes. Zavedali so se, da so odvisni od nje, bolj so jo spoštovali in z njo sodelovali. Današnji človek zahodnega sveta živi precej ločeno od narave, saj pretežni del dneva preživi v zaprtih prostorih; doma, v šoli ali v službi, pri čemer je zazrt v digitalne zaslone.
Vsi se zavedamo, da življenjski slog, kot ga živimo danes, na nas ne vpliva najbolje. V zahodni družbi namreč beležimo porast stresa, duševnih motenj in nezadovoljstva med ljudmi. Po drugi strani lahko občutimo, kako se ob stiku z naravo naše telo sprosti in regenerira, izboljša pa se tudi splošno počutje. Znanstveniki so se v zadnjih letih intenzivno lotili preučevanja vpliva narave na zdravje in počutje, pri čemer so prišli do presenetljivih odkritij glede tega, kako zelo lahko čas, preživet v naravi, izboljša različne vidike našega življenja.
Številne študije so potrdile, da se ob rednih obiskih narave zmanjša stopnja stresa; znižata se namreč krvni tlak in raven stresnih hormonov. Poleg tega se izboljša delovanje imunskega sistema, tesnoba upade, splošno počutje pa se izboljša.
Narava blaži duševne stiske in občutke osamljenosti
Raziskovalca Rachel in Stephen Kaplan sta začela pozitivne vplive narave na človeka preučevati že v 70. letih prejšnjega stoletja. Pri tem sta ugotovila, da mora človek v živahnem mestnem okolju zaradi številnih dražljajev ves čas ohranjati pozornost, kar predstavlja velik napor za organizem. Ko se nahaja v naravi, se lahko izklopi od vseh teh dražljajev, zato pride do sprostitve.
Dr. Gregory Bratman, docent na univerzi v Washingtonu, je skupaj s sodelavci dokazal, da je stik z naravo povezan z občutki sreče, dobrega počutja, pozitivnih socialnih interakcij, občutki smisla in namena v življenju, pri številnih pa se zmanjšajo tudi duševne stiske.
Leta 2015 je bila izvedena študija, v kateri je sodelovalo 2000 prebivalcev Združenega kraljestva. Ugotovljeno je bilo, da se je po daljšem času, ki so ga ljudje preživeli v naravi, skupnost bolj povezala med sabo, znatno pa je upadla tudi stopnja kriminala.
Narava naj bi pomagala blažiti tudi občutke osamljenosti. V neki raziskavi so preučevali ljudi, ki so imeli le malo socialnih stikov z drugimi, zaradi česar so pogosto občutili osamljenost. Tisti, ki so veliko časa preživeli v naravi, so poročali o veliko boljšem počutju od tistih, ki jim obiskovanje narave ni bilo v navadi.
PREBERITE ŠE -> Zato so breskve tako zdrave, a v tem primeru so lahko strupene
Bližina zelenih površin izboljšuje kognitivne sposobnosti in samokontrolo
Leta 2019 sta vplive narave na zdravje in počutje ljudi preučevala psiholog dr. Marc Berman z univerze v Chicagu in njegova študentka Kathryn Schertz. Ugotovila sta, da so pri otrocih, ki hodijo v šole, v bližini katerih je veliko zelenih površin, kognitivne funkcije in samokontrola bolje razvite. Pri odraslih, ki živijo v soseskah z več zelenih površin, so beležili boljšo koncentracijo in spomin, medtem ko je življenje v mestnem okolju pogosto povezano s pomanjkanjem pozornosti.
V neki drugi študiji so preučevali prebivalce Danske in dokazali, da se pri ljudeh, ki živijo v soseskah z večjim deležem zelenih površin, psihične motnje, kot so depresija ter motnje razpoloženja in hranjenja, razvijejo v bistveno manjši meri kot pri posameznikih, ki živijo v izrazito mestnem okolju.
V naravi bi morali preživeti vsaj dve uri tedensko
Raziskovalci so nato želeli izvedeti še, koliko časa bi morali preživeti v naravi, da bi bili deležni njenih blagodejnih učinkov. Dve uri na teden naj bi zadoščali, pri čemer naj ne bi bilo tako pomembno, ali gre za enkraten obisk narave ali je ta čas razporejen na več delov. Seveda pa podaljšanje tega časa pomeni še več ugodnih učinkov na zdravje in počutje.
Čeprav se v raziskavah s tega področja običajno preučuje vpliv zelenih površin, kot sta gozd in park, pa naj bi imele modre površine, kot je bližina jezera, reke ali morja, še več pozitivnih vplivov. Naravna okolja, kjer je biotska pestrost večja, kot so naravni rezervati in varovani habitati, naj bi bila še posebej koristna.
Počutje in zdravje pa se lahko izboljšata že, če naravo opazujemo zgolj z daljave ali gledamo slike z njenimi motivi. To naj bi poživilo utrujene možgane. Tudi poslušanje zvokov narave je priporočljivo, saj naj bi pomagalo izboljšati kognitivne spretnosti.
PREBERITE ŠE -> Boljše zdravje srca, manj bolečin, stresa in druge dobrobiti tega, da redno hodimo naokoli bosi
Na Japonskem zahajanje v gozd predpisujejo tudi zdravniki
Na Japonskem je zavest o zdravilnih učinkih narave že dolgo razširjena. Pri njih se je v 70. letih prejšnjega stoletja uveljavil izraz 'gozdno kopanje', ki označuje terapevtsko preživljanje časa v gozdu, pri čemer naravo zaznavamo z vsemi čutili. Tedaj je namreč začelo naraščati zavedanje o tem, da je narava lahko učinkovita pri zdravljenju simptomov depresije, raztresenosti in drugih težav, s katerimi se je japonska družba vse bolj soočala. Gozdno kopanje danes predstavlja pomemben del preventivnega zdravstvenega varstva v državi, ki ga redno predpisujejo zdravniki.
Rezultati japonskih študij kažejo, da gozdno kopanje izboljšuje razpoloženje, kakovost spanca, sposobnost osredotočanja ter splošno telesno in duševno zdravje. Ugotovljeno je bilo, da se zaradi zraka, ki ga vdihujemo med hojo po naravi, izboljšajo tudi sposobnosti telesa, da se ubrani pred tumorji in okužbami. Narava naj bi nam povrnila energijo, vitalnost, hkrati pa naj bi nas poživila in pomladila.
Na Japonskem se gozdno kopanje velikokrat izvaja v organizirani obliki, pri čemer je terapevt tisti, ki vodi skupino in ji daje navodila. Veliko prebivalcev se gozdnega kopanja loteva tudi samostojno. Pri tem se držijo pravil, da tehnološke pripomočke pustijo doma. Naravo zaznavajo skozi vid, sluh, vonj, otip in okus. Po gozdu lahkotno hodijo, se vmes usedejo ali uležejo na gozdna tla ali objemajo drevesa. V gozdu tudi meditirajo, izvajajo dihalne vaje, opazujejo rastline, predvsem pa v čim večji meri izklopijo razmišljanje in so prisotni v trenutku.
