Izidor Gašperlin: Ker si starši tega ne priznamo, za vse krivimo druge, zlasti šolo
Družinski in partnerski terapevt Izidor Gašperlin je za Nedelo z novinarko Urško Izgoršek delil misli in spoznanja, ki bi jih moral prebrati prav vsak starš. Vzgoja otrok v sodobni družbi je namreč težja kot nekoč in s tem se strinja tudi Gašperlin, ki pravi, da ne le, da je bistveno težje biti starš, ampak je tudi težje biti otrok. »Včasih so bili starši alfa in omega, otroci so jim bili prepuščeni na milost in nemilost, interneta ni bilo, doma je bilo treba tudi kaj pomagati.
Zdaj ni več samoumevno, da bo starš odločilno vplival na otroka. Ogromno vplivov prihaja iz okolja, pritiski te zmešane družbe na starše in prek njih na otroke pa so bistveno večji kot v preteklosti. Mislim, da so starši celo boljši, kot so bili nekoč, a zahteve in pričakovanja so mnogo večji. Ko otroci stopijo v drugo polovico osnovne šole, ni več samoumevno, da bodo še poslušali starše. To sta ključna razloga, so pa še drugi,« pravi Gašperlin.
Pogosto se za probleme, ki se sedaj pojavljajo v družbi, krivi izpostavljenost socialnih omrežij in pretirana uporaba digitalnih naprav, a Izidor poudarja, da je srž problemov tudi drugje: »Potrošniška miselnost, izguba starih vrednot, bistveno lažje življenje, novi stili življenja v zahodni civilizaciji, vse to je imelo svoj vpliv. Pojav je postal opaznejši ob prelomu tisočletja, ko so starši začeli otroke spuščati izpod svojega nadzora.«
Med najstniškimi odnosi manjkajo tri ključne vrednote
Ob naštetih problemih staršu takoj postane jasno, da bodo spremembe težko dosegljive na ravni posameznika. Kar poudarja tudi Gašperlin, ki pravi, da bodo potrebne radikalne spremembe. Pa tudi, seveda, vsak od staršev lahko veliko pripomore k temu, da bo otrok ponotranjil vrednote, ki so ključne za dobre odnose.
Izpostavi tudi, da med najstniškimi odnosi primanjkujejo odgovornost, ranljivost in navezanost.
"Ne le, da v svetu, kjer otroci vzgajajo drug drugega, ni ranljivosti, tudi nobene odgovornosti ni. Tretja ključna značilnost pa je, da med njimi ni nobene navezanosti, zato lahko vsakega mimogrede nekdo zamenja. Če ne igraš po pravilih, tvoje mesto takoj zasede nekdo drug. Ko vse te odnose, ki so brez ranljivosti, brez odgovornosti in brez navezanosti, prenesemo v partnerske odnose, se znajdemo v razmerjih, ki so brez bližine in brez vsebine."
Gašperlin zagovarja, da morajo biti otroci pod nadzorom odgovornih odraslih. Starši moramo vedeti, kaj se z otroki dogaja na obšolskih dejavnostih, pri prijateljih na obisku, tudi kaj počnejo, ko so doma v sobi. Vsebinsko moramo namreč zapolniti čas, ki bi ga sicer otrok zlahka zapolnil ob zaslonih. A to zahteva trud, pravi terapevt. In žal vse prevečkrat pride do starševske brezbrižnosti.
"Ta izvira iz tega, da nam je v sodobni družbi na prvem mestu to, da se imamo fajn. Ker imamo starši toliko opravka sami s sabo, pa ker imamo toliko partnerskih problemov, dogovoriti se pa ne znamo. Zato nam ustreza, da otroci gredo in se zamotijo sami, s prijatelji .... Hočemo se imeti fajn in uživati v vsem, kar nam vesolje ponuja. A ker si tega ne priznamo, za vse krivimo druge, zlasti šolo. Premnogi se žal ne zavedajo, kakšna odgovornost je imeti otroke in kaj v resnici potrebujejo."
Preberite še, kako bi po njegovem mnenju morale šole ukrepati s problematičnimi otroki in kaj mu povedo ravnatelji, ki se bojijo staršev TUKAJ - v intervjuju na Delo.si.
