Hren: blagodejen vpliv na zdravje (in kdo se mu mora izogibati)
Bližajo se velikonočni prazniki in v tem času se bo hren poleg šunke in pirhov tradicionalno znašel na bogato obloženih mizah. Ena izmed prednosti tega živila je ta, da skrbi za lažjo prebavo mastne hrane. Sicer pa se lahko hren pohvali s svojo edinstveno aromo in s številnimi blagodejnimi učinki na zdravje, zato bi ga bilo smiselno umestiti na tedenski jedilnik.
Njegove korenine shranimo v nekoliko vlažnem prostoru
Njegovo latinsko ime je Armoracia rusticana, gre pa za večletno rastlino, ki spada v družino križnic (Brasicaceae), kamor uvrščamo tudi zelje, gorčico, cvetačo in brokoli. Hren zraste do 1,5 metra v višino. Iz njegovega korena v spomladanskem času odženejo veliki, dolgopecljati listi podolgovate jajčaste oblike. Poleti se oblikuje tudi cvetno steblo z belimi cvetovi.
Hren najbolje uspeva v bogatih tleh z veliko vsebnostjo humusa. Uporabne so predvsem njegove korenine, za katere velja, da jih izkopavamo v mesecih, ki imajo v imenu črko R. Takrat je namreč njihova aroma najboljša, vonj pa najbolj značilno oster. Korenine izkopljemo, jih očistimo zemlje in jih shranimo v nekoliko vlažnem prostoru.
PREBERITE ŠE -> Velikonočni limonov kolač s kremnim nadevom
Včasih so ga uporabljali namesto popra
Dejstvo je, da hren sam po sebi nima posebnega vonja. Ta se razvije šele, ko ga lupimo, režemo ali strgamo. S tem namreč aktiviramo encime, zaradi katerih se glukozinolati pretvorijo v lahko hlapne žveplove spojine.
Ker ima hren oster okus, so ga včasih uporabljali tudi namesto popra, ki je bil svoje čase težje dostopen in drag. Hren so včasih redno pripravljali, ko so bile koline, uživali pa so ga tudi v pustnem času. Ta aromatična rastlina je sprva uspevala v južni Evropi in zahodni Aziji, kasneje pa so jo zanesli tudi na številne druge konce sveta.
Uporabna je predvsem hrenova korenina, ki jo lahko uživamo svežo in surovo (v tem primeru je tudi najbolj bogata s hranljivimi snovmi), užitna pa je tudi kuhana ali konzervirana. Uporabimo jo lahko kot začimbo ali dodatek k jedem, predvsem mesnim, kot so nekatere omake in juhe. Predstavlja dobro kombinacijo s fižolom, čičeriko in krompirjem. Če hren dodamo jedem, ta nanje deluje kot naraven konzervans.
Sicer so užitni tudi hrenovi mladi listi, ki jih lahko dodamo solatam ali zelenjavnim juham. Če mu primešamo kislo smetano, lahko iz njega dobimo namaz. Marsikdo ne ve, da obstaja tudi hrenov čaj. Če ga hočete pripraviti tudi sami, naribajte 10 gramov svežega hrena in mu dodajte pet gramov naribanega ingverja. Zavrite dva decilitra vode, ki jo nato prelijete po mešanici. Počakajte 20 minut, nato pa precedite in čaj je pripravljen za uživanje.
Vsebuje dvakrat več vitamina C kot limona
Hren vsebuje predvsem vlaknine, sicer pa je bogat vir vitamina C, ki igra ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema in varuje celice pred antioksidativnim stresom. Vsebuje ga kar dvakrat več kot limona. V hrenu so tudi nekateri vitamini iz skupine B, sicer pa ta vsebuje tudi kalij, kalcij, magnezij, baker, mangan, cink in folno kislino. Vsebuje tudi veliko karotena.
Korenina hrena ima le malo kalorij in maščob, vsebuje pa nekatera eterična olja, med katerimi velja omeniti gorčično olje. To ima namreč blagodejen vpliv na prebavo, preprečuje zlepljanje krvnih ploščic in izboljšuje prekrvavljenost.
Priporoča se ga ljudem z artritisom (v tem primeru so uporabni predvsem pripravki za zunanjo uporabo) in protinomom. Tudi encim peroksidaza je ena ključnih snovi, zaradi katerih je hren zdravilen. Znanstveno je bilo dokazano, da ima ta kemoterapevtski učinek in deluje tudi proti strjevanju krvi.
Izboljšuje prebavo in razkužuje dihalne poti
Glede na njegove zdravilne učinke je hren smiselno uživati predvsem v času, ko razsajajo prehladi in viroze, saj s tem, ko krepi imunski sistem, preprečuje tudi, da bi se razvila katera od okužb. Znan je tudi po tem, da razkužuje dihalne poti in izboljšuje prebavo. Blaži krče gladkih mišic v prebavilih, žolčniku in urinarnem traktu, pomaga pa tudi pri išiasu.
Hren ugodno vpliva na jetra in srce. Pomaga tudi v primeru okužb sečil in ledvic. Z njim se lahko učinkovito borite proti škodljivim bakterijam v organizmu, prav tako pa zmanjšate možnost, da bi se te ponovno pojavile. Z rednim uživanjem hrena boste naredili veliko za preventivo proti razvoju različnih oblik raka.
PREBERITE ŠE -> Čudoviti pirhi, pobarvani s pomočjo sode bikarbone
Pomaga tudi pri vnetju sinusov
Hren učinkuje tudi kot diuretik. Priporoča se ga sladkornim bolnikom, saj ima pozitiven vpliv na delovanje trebušne slinavke. Raziskave kažejo, da pomaga tudi pri bolnišnični mrsi. Prav tako zdravi vnete sinuse. Če imate tovrstne težave, je priporočljivo, da se lotite ribanja njegove sveže korenine. S tem se namreč začnejo v zrak sproščati nekatera eterična olja, ki pa uspešno zapirajo nosne kanale, s čimer lahko taka stanja ublažimo.
Zaradi njegovih številnih blagodejnih učinkov je hren smiselno redno uživati, vendar pazite, da zaužite količine ne bodo prevelike. Če pojeste preveč hrena, lahko s tem dražite želodec, ledvice in črevesje, pojavijo pa se lahko tudi kožne reakcije in prekomerno potenje.
Hren ni priporočljiv za ljudi z vnetimi prebavili in razjedami. Izogibali naj bi se mu tudi bolniki s hipotirozo in tisti, ki se zdravijo s tiroksinom. Po hrenu naj prav tako ne bi posegale nosečnice in mame, ki dojijo. Prav tako ga ni priporočljivo uživati v kombinaciji z aspirinom ali z zdravili, ki so namenjena redčenju krvi.
