Temna plat eritritola, sladila, ki ga priporočajo za hujšanje
Če še niste slišali za eritritol, pa obstaja velika verjetnost, da ste ga že kdaj jedli, saj to »čudežno« sladilo zadnja leta dodajajo v veliko večino hrane na trgovskih policah.
Zasledimo ga lahko v pijačah, sladkarijah, žvečilnih gumijih, energijskih ploščicah, pa tudi v mlečnih izdelkih, sladoledu, kosmičih za zajtrk in proteinski hrani. Samostojno ga prodajajo v trgovinah z zdravo prehrano. Predvsem pa prisoten skoraj v vsakem živilu, ki se baha z napisom »brez sladkorja« ali »nizkokalorično«.
Razlog proizvajalcev te hrane je jasen, eritritol nima skoraj nič kalorij in ne dviga ravni glukoze v krvi tako kot navadni sladkor ter ne spodbuja zobnega kariesa. Poleg tega naj bi povzročal manj prebavnih težav kot ostala umetna sladila.
Žal pa ima eritritol tudi precej temno plat, ki vam jo nutricionisti, osebni trenerji in shujševalni guruji raje zamolčijo. To sladilo lahko povzroči krvne strdke in poviša tveganje za infarkt ter možgansko kap. Bolj zdrav kot sladkor? Ne, hvala.
Kaj sploh je eritritol?
Eritritol spada v skupino alkoholnih sladkorjev, med katerimi so tudi xilotol, sorbitol, maltitol, manitol, isomalt in laktitol. Zanimivo je, da eritritol ni neka nova pogruntavščina, ki so jo znanstveniki ustvarili v laboratoriju, ampak ta alkoholni sladkor pravzaprav nastane med fermentacijo fruktoze.
Tako je v sledeh naravno prisoten v določenem sadju (predvsem melonah, hruškah in grozdju), zelenjavi, gobah in fermentiranih izdelkih (denimo siri in sojina omaka). Eritritol proizvaja tudi naše telo samo, in sicer naše rdeče krvničke. Zakaj je torej tako problematičen, če že od nekdaj živimo z njim?
Uživamo tisočkrat višje vrednosti
Stvar se zaplete pri količinah. Vrednosti eritritola, ki ga ustvari naše telo in ki ga zaužijemo z nepredelano hrano (sadje, zelenjava in fermentirani izdelki), so izredno nizke, sploh če jih primerjamo s procesirano hrano, ki ji je eritritol umetno dodan.
Raziskovalci so ugotovili, da je zgolj v eni porciji hrane, slajene z eritritolom, denimo v pločevinki pijače, ki se jo oglašuje kot brez sladkorja, prisotnega kar tisočkrat več eritritola. Si predstavljate, da bi pojedli tisočkrat več navadnega sladkorja ali soli? Že sliši se nevarno.
In tudi je, kar so leta 2021 po naključju odkrili raziskovalci ameriške študije Inštituta za nacionalno zdravje. Zanimalo jih je, kaj imajo skupnega ljudje, s povečanimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni. Znotraj ZDA so zbrali 1.000 takšnih posameznikov in tri leta spremljali dogajanja v njihovih telesih, vključno z epizodami, ko so te osebe doživele blažje ali hujše infarkte in kapi.
Rezultati so jih šokirali, skupna točka teh dogodkov pri sodelujočih je namreč bila povišana vrednost eritritola in drugih sladil v njihovi krvi.
PREBERITE ŠE -> Plusi in minusi priprave obrokov vnaprej: Ni nujno tako zdravo, kot si mislimo
Dolgoročne posledice eritritola
Raziskovalci so se želeli prepričati v rezultate, zato so študijo ponovili in razširili še na področje Evrope ter preučili novih 3.000 oseb s tveganjem za srčno-žilne bolezni, izboljšali pa so tudi metodo, da so še bolje ločili med sladili, prisotnimi v krvi.
Novi rezultati so potrdili prve, eritritol v krvi je bil skupen sodelujočim, ki so utrpeli kardiovaskularne epizode, raziskovalci pa so celo prišli do zaključka, da ima zgornja četrtina sodelujočih v študiji – tisti, ki so imeli v krvi najvišje vrednosti eritritola – kar dvakrat višje tveganje, da se jim infarkt ali kap ponovita v naslednjih treh letih, kot pa osebe, ki so v študiji imele najnižje vrednosti eritritola.
Ameriške raziskovalce je tudi zanimalo, zakaj eritritol poviša tveganje za srčno-žilne epizode. Da bi bolje razumeli njegove vplive, so ga dodali človeški krvi in ugotovili, da ta alkoholni sladkor vpliva na »lepljivost« trombocitov.
Trombociti ali krvne ploščice so tiste krvne celice, ki so odgovorne za strjevanje krvi in ustavljanje krvavitev, ko se ranimo. Če jih je preveč ali če se med seboj začnejo lepiti, pa se poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki lahko, če zamašijo žilico v možganih ali zablokirajo kri na poti do srca, povzročijo možgansko kap ali srčni infarkt.
Raziskovalci so tako ugotovili, da velike količine eritritola v krvi spodbudijo nastajanje krvnih strdkov, ko so to sladilo testirali še na miših, pa so tudi pri njih opazili mašenje žil.
A to še ni vse. Se spomnite, da smo zgoraj omenili, kako lahko že z eno pijačo, slajeno z eritritolom, vrednost tega alkoholnega sladkorja v naši krvi poskoči za tisočkrat?
Do tega dognanja so prišli prav raziskovalci te ameriške študije, ki so ob tem še opazili, da je trajalo kar nekaj dni, preden je telo uravnalo količino eritritola na naravno prisotne vrednosti. Iz tega so znanstveniki zaključili, da je tveganje za nastanek krvnih strdkov prisotno še dva dni po zaužitju eritritola.
Eritritol prinaša denarce
Ameriški raziskovalci so izsledke študije objavili v znanstveni reviji Nature Medicine februarja 2023, in kmalu so se oglasili drugi strokovnjaki, ki so trdili, da ena študija še ne pomeni resnice, ter ljudem zagotavljali, da se eritritolu ni potrebno odreči.
Razumljivo, prepoved eritritola ni v interesu prehranski industriji, ki to sladilo že od 90. let dalje uspešno poceni prideluje iz koruze, ter z njim izboljšuje okus hrane, predvsem v državah, kjer so prebivalci še posebej nagnjeni k uživanju sladkih živil (ZDA).
Zelo privlačna je tudi marketinška plat eritritola, saj ta na en gram vsebuje komaj 0.2 kalorij, medtem ko so v drugih alkoholnih sladilih te vrednosti višje (xilotol vsebuje 2,4 kalorije na gram), v navadnem sladkorju pa sploh visoke – gram saharoze ima kar 4 kalorije. Z eritritolom je tako izredno preprosto ustvariti nizkokalorična živila in jih oglaševati kot primerna za hujšanje.
PREBERITE ŠE -> Tako na telo učinkuje sladkor (presenečeni boste, kje vse se skriva)
Eritritol prodajajo ljudem, ki imajo že tako večje tveganje za srčno-žilne bolezni
A kardiologi so upravičeno zaskrbljeni, saj se ob pomanjkanju raziskav v to sladilo sprašujejo, kakšne so dolgoročne posledice velikega uživanja eritritola.
Problematično je tudi dejstvo, da eritritol vsebujejo predvsem živila, ki se jih oglašuje kot bolj zdrava in ki prežijo na ljudi s prekomerno telesno težo ter diabetike, torej osebe, ki imajo že tako povišano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Zato zdravniki, med njimi tudi tisti najbolj skeptični v zgoraj opisano študijo, zdaj resno opozarjajo, da moramo potrošniki postati pozorni na to, katera sladila sestavljajo našo vsakodnevno prehrano.
Ko boste naslednjič v trgovini stali pred policami, s katerih se bodo svetili napisi »manj sladkorja« ali »brez sladkorja«, »proteinski«, »keto« ali »primerno za diabetike«, »nizkokalorično« ali »brez kalorij«, »slajeno z naravnimi sladili« in podobne krilatice, obrnite embalažo in iščite besedo eritritol. Če jo izdelek vsebuje, ga raje pustite v trgovini.
Seveda obstaja tudi verjetnost, da živilo vsebuje eritritol, pa tega ne boste izvedeli z nalepke, saj zakonodaja ne zapoveduje, da morajo proizvajalci med sestavinami natančno navesti, kateri alkoholni sladkor so uporabili.
Tako je najboljši nasvet, da jeste čim manj predelane hrane, saj se v njej skriva največ nepotrebnih in umetnih sladil. Če boste jedi pripravljali sami iz pristnih naravnih sestavin, boste najbolje kontrolirali vnos hranil v svoje telo.
Raziskovalci študije so na koncu celo omenili, da sta preganjani navadni sladkor in med bolj zdravi izbiri kot umetna in alkoholna sladila. Ko vam torej zadiši sladko, sladite s pravim medom ali trsnim sladkorjem, a počnite to kar se da minimalno. Zmernost glede vsega je ključ do zdravja.
In če boste tu in tam popili ali pojedli kaj z eritritolom, ne skrbite. Od ene pijače ali prigrizka vas verjetno ne bo pobralo. A glede na ogromne količine tega vseprisotnega sladila je nedvomno varneje, da imamo odprte oči in ne zaupamo vsaki oglaševalski obljubi.
