Dokazano: Za slab spanec niste krivi vi, kriva je luna

Znanstveniki Univerze Washington v Seattlu so se lotili nove študije, saj jih je zanimalo, kakšen vpliv ima luna na človeški spanec. Doslej je znanost lunine učinke pripisovala zgolj temu, da je to nebesno telo vir svetlobe, ki ljudi najbolj zmoti preprosto takrat, ko sveti najmočneje. A nova raziskava je pokazala, da smo z luno in njenim gibanjem očitno povezani bolj, kot si mislimo. 

Po odgovore so se odpravili v Argentino, kjer so trem skupinam ljudi na zapestja namestili merilne naprave, ki so dva meseca beležile njihove vzorce spanja. Da bi dobili kar se da nepristranske rezultate, so 98 sodelujočih v študiji izbrali iz treh različnih domorodskih skupnosti, prva je živela povsem brez elektrike, skoraj tako, kot naši daljni predniki, druga skupnost, katerih spanec so preučevali, je imela do elektrike in razsvetljave omejen dostop, tretja pa je živela v urbanem okolju in imela ves čas na voljo elektriko, luči ter druge elektronske naprave. 

Znanstveniki so pričakovali, da bo luna najbolj vplivala na tisto skupino, ki je živela povsem brez elektrike in se tako zanašala na bodisi sončno svetlobo bodisi polno luno, da ostane pokonci. A rezultati so jih presenetili. Prav vse tri skupine so pokazale podobne vzorce spanja, torej tudi tiste, ki so imele na voljo umetno razsvetljavo.

Od tri do pet dni pred polno luno so vsi sodelujoči v študiji bedeli pozneje kot običajno, prej pa so se spat odpravili v dnevih, ko se je bližal mlaj. V 29 dneh in pol, kolikor traja lunin cikel, se je dolžina njihovega spanca spremenila tudi za 90 minut, določene dneve pa je to pomenilo, da so šli v posteljo kar 80 minut prej ali pozneje. 

Da bi rezultate študije še podkrepili, so znanstveniki izmerili tudi vzorce spanja lastnih študentov na Univerzi Washington v Seattlu in prišli do enakih zaključkov. Študentje, ki so verjetno najbolj znani po ponočevanju, so se na gibanje lune odzivali podobno, kasneje so hodili spat ob dnevih pred polno luno in prej, ko se je bližal mlaj.

»Vsi ti rezultati močno kažejo na to, da je človeško spanje usklajeno z luninimi menami, ne glede na etnično ali družbeno-kulturno ozadje osebe ali celo stopnjo urbanizacije okolja, v kateri živi,« so raziskovalci zapisali v znanstveni publikaciji Science Advances, eden izmed avtorjev in profesor biologije na Univerzi Washington Horacio de la Iglesia pa je še dejal: »Ljudje radi mislimo, da nam je nekako uspelo podjarmiti naravo in uporaba umetne svetlobe je dober primer tega. A očitno so nekatere naravne sile premočne, da bi jim ubežali.«