To je najboljši naravni nadomestek kave, ščiti pred vnetji in tumorji
Ena izmed bolj zanimivih zdravilnih rastlin, ki jo najdemo na slovenskih vrtovih, njivah in travnikih, je navadni potrošnik (Cichorium intybus). Večini je bolj znana pod imenom cikorija, še v prejšnjem stoletju pa je bila priljubljen nadomestek za kavo, saj je bila cenovno veliko bolj dostopna kot ta eksotična dobrina.
Na cikorijo smo danes ob poplavi raznovrstne prave kave že kar malo pozabili, kar je velika škoda, saj ta rastlina ni zgolj poceni približek poživljajočemu napitku, ampak je izredno zdravilna od modrih cvetov do močnih korenin. Ko jo boste torej naslednjič srečali v naravi, ne pojdite mimo nje, ampak jo naberite, saj jo je preprosto vključiti v prehrano.
Zdravilni učinki cikorije
Cikorija je ista vrsta rastline kot radič (pravimo ji tudi divji radič), s tem, da gre pri gojenem radiču, ki ga radi dodajamo v solate, za kultivirano sorto Cichorium intybus var. Foliosum. V sorodu z navadnim potrošnikom pa je tudi solata endivja (Chicorium endivia). Medtem ko je endivja le rahlo grenka, imata tako kultivirani radič kot cikorija več grenčin, ki pa so zelo zdrave, predvsem za prebavila, jetra in izločala.
Cikorija vsebuje tudi vitamine A, B in C, kalcij, fosfor, cink, magnezij in železo (tega najdemo v cvetovih), flavonoide, ki nase vežejo proste radikale v telesu in nas tako ščitijo pred nastankom kroničnih bolezni, in izredno pomembno vlaknino inulin.
Inulin je polisaharid, ki je zelo dobrodošel za diabetike, saj po zaužitju le rahlo dvigne krvni sladkor, obenem pa zmanjšuje odpornost celic na inzulin. Je pa inulin tudi izredno zdrava vlaknina, ki blagodejno vpliva na črevesno floro, pomaga razgraditi maščobe in spodbuja redno odvajanje blata. Inulin priporočajo še pri težavah z vranico, ki velja za organ dolgoživosti.
Cikorijo so za zdravljenje uporabljali že v Starem Egiptu, Stari Grčiji in Starem Rimu, še danes pa je cenjena tudi v tradicionalni kitajski medicini on ajurvedi. Tam so jo poleg zgoraj naštetih lastnosti uporabljali tudi za zdravljenje bledoličnosti, bolečih oči, zadnje čase pa tudi kot učinkovito odstranjevalko težkih kovin iz telesa.
PREBERITE ŠE -> Črna detelja: travniška rastlina, ključna za zdravje žensk (vpliva na hormone)
Znanost odkrila protitumorsko delovanje cikorije
Ob vsem tem torej ni presenečenje, da je cikorija s svojimi številnimi zdravilnimi lastnostmi vzbudila zanimanje znanosti. Kot piše dr. Katja Rebolj, slovenska poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije, v svoji knjigi Zdravilni pleveli, so navadnemu potrošniku v raziskavah že potrdili »protivnetno, antioksidativno, protidiabetično in v tkivnih kulturah tudi protitumorsko delovanje«.
Poleg tega so znanstveniki pri tej rastlini opravili tudi nekaj kliničnih raziskav o antitrombotičnem (proti strdkom) in protivnetnem delovanju in »rezultati so pokazali spodbudno farmakološko učinkovitost pripravkov«, vendar so, kot pravi dr. Reboljeva, vse raziskave ostale na prvi stopnji. To nikakor ne pomeni, da je znanost nad cikorijo obupala, ampak da smo šele na začetku dognanj o njej, saj se, tako Katja, »danes zanimanje raziskovalce za cikorijo povečuje predvsem zaradi njene uporabe v prehranskih dopolnilih«.
PREBERITE ŠE -> Tedenski jedilnik: božanska kosila z Yasko
Kako lahko uživamo cikorijo?
Kako torej to zdravilno cvetlico, ki je tudi izredno odporna proti suši in drugim ekstremnim razmeram ter tako definitivno rastlina prihodnosti, vključiti na svoj jedilnik?
Poskusite lahko že s pitjem njene kave, ki ne vsebuje škodljivega kofeina in ne povzroča težav s srcem ter odvisnosti, kljub temu pa deluje poživljajoče.
Kavo iz cikorije skuhamo iz posušenih in zmletih korenin cikorije, ki jih že pripravljene dobimo v trgovini, a dr. Reboljeva svetuje, da so doma narejene bistveno boljšega okusa. Njen namig je, da korenine nabirate pozimi, saj so takrat bolj sočne, sušite pa jih nato na vsaj 30 stopinjah Celzija, zmeljite v prah in pred kuhanjem za kavo popražite. Svežo korenino lahko dodate tudi v enolončnico, Katja pa priporoča, da jo po tem, ko ste jo izkopali, za kakšen dan namočite v vodi, da izgubi nekaj grenkobe.
Poleg korenine lahko nabiramo tudi modre cvetove, liste in stebla, ki jih sušimo za zdravilni čaj, ta pomaga pri razdraženem želodcu in slabokrvnosti (ker cvetovi vsebujejo železo). Cvetove in liste pa lahko uživamo tudi sveže v solatah ali kot prilogo jedem. Liste lahko nabiramo v vseh letnih časih, vendar dr. Reboljeva svetuje, da trgate rozetne liste, stebelne pa pustite, saj so ti pregrenkega okusa.
