Če zaužijete več tega minerala, boste hitreje premagali prehlad
Cink je mineral, ki ga telo ne more proizvesti samo, zato ga moramo vanj vnesti s hrano ali v obliki prehranskih dopolnil. Kar 70 odstotkov se ga nahaja v kosteh, koži in laseh, sicer pa je prisoten v vseh telesnih tekočinah in tkivih, kot kofaktor pa sodeluje v številnih encimskih reakcijah. Pomembno vlogo ima pri aktivaciji številnih genov, pri presnovi kislin, baz in ogljikovih hidratov. Poleg tega sodeluje pri kognitivnih funkcijah, pomembno vlogo pa igra tudi pri plodnosti.
Je ključnega pomena za normalno rast in razvoj organizma ter za celjenje ran in poškodovanega tkiva. Sodeluje pri nevroloških funkcijah, pomemben je za normalno delovanje imunskega sistema, vključen pa je tudi v več kot 100 encimskih reakcij. Potrebujemo ga pri okušanju in vonjanju, prispeva pa tudi k ohranjanju zdravih kosti, las, nohtov in kože. Med drugim ščiti pred nastankom aken, zato ljudem, ki imajo težave z mozolji, pogosto primanjkuje tega elementa.
Glede na znanstvene študije nam je cink lahko v pomoč tudi pri prehladnih in drugih virusnih okužbah. Če nekoliko povečamo njegov vnos takoj, ko zaznamo, da se nas nekaj loteva, bomo okužbo hitreje preboleli, simptomi pa bodo blažji. Nekatere znanstvene raziskave namreč dokazujejo, da je prehlad zaradi dodatka cinka 33 odstotkov časa krajši kot bi bil sicer. Zadostna raven cinka v telesu zmanjšuje tveganje za okužbe in spodbuja imunski odziv pri starejših.
Primanjkljaj bolj verjeten pri vegetarijancih, otrocih, nosečnicah in alkoholikih
Ob zadostnih količinah cinka so možnosti za pojav starostnih bolezni, kot so pljučnica, okužbe in starostna degeneracija makule, manjše. V bolnišnicah ga uporabljajo tudi kot zdravilo za opekline, razjede in druge kožne poškodbe. Njegov vpliv na hitrejše celjenje ran je bil med drugim ugotovljen v 12-tedenski študiji, ki je bila izvedena na 60 ljudeh z diabetičnimi razjedami. Rane udeležencev, ki so jemali 50 mg cinka na dan, so se hitreje celile.
Glede na evropske smernice znaša priporočljiva dnevna doza cinka za ženske 8-11 mg, za moške pa 10-15 mg. Če jemo zdravo in raznoliko prehrano, ga lahko dovolj zaužijemo po naravni poti, imajo pa določene skupine ljudi večje možnosti, da bi trpele zaradi pomanjkanja le-tega. To so dojenčki, otroci, najstniki, nosečnice, doječe mame, starostniki ter ljudje s kroničnimi težavami z jetri in ledvicami. Pomanjkanje je bolj verjetno tudi pri vegetarijancih (rastlinska prehrana vsebuje več fitinske kisline, ta pa omejuje zmožnost telesa za absorpcijo cinka oz. znižuje biorazpoložljivost tega elementa) in alkoholikih, saj alkohol prav tako zavira absorpcijo cinka.
Pomanjkanje cinka se sicer odraža v izgubi teka, dermatitisu in slabšem delovanju imunskega sistema. V skrajnih primerih lahko pride tudi do zmanjšane zmožnosti okušanja in vonjanja, izpadanja las, driske, depresivnega razpoloženja, zmanjšane sposobnosti telesa pri celjenju ran ter do zaostale rasti pri otrocih in motenj pri spolnem razvoju moških.
PREBERITE ŠE -> Hrana prihodnosti: izjemno zdravilne alge (in katera vrsta je najboljša)
Najdemo ga predvsem v hrani živalskega izvora
Do negativnih posledic lahko pride tudi v primer, če zaužijemo prevelike količine cinka. Po naravni poti se to skoraj ne more zgoditi, medtem ko količine lahko presežemo, če pretiravamo s prehranskimi dopolnili. Neželeni učinki se lahko pojavijo, če dnevno v organizem vnesemo več kot 40 mg cinka. Posledično se lahko zmanjšajo zaloge bakra in železa v telesu, poslabša se lahko delovanje imunskega sistema, poleg tega pa lahko pride tudi do slabosti, bruhanja, glavobola, driske ter bolečin in krčev v trebuhu.
Cink najdemo predvsem v živilih živalskega izvora, kot so meso, jajca in mlečni izdelki. V večjih količinah je prisoten v ostrigah, ki pa sicer tako kot druge školjke, ki v sebi lahko kopičijo škodljive snovi, lahko predstavljajo tveganje z drugih vidikov; sezamovem olju in indijskih oreških, najdemo pa ga tudi v črnem fižolu, govedini, kakavu, leči, jajcih, arašidih, jagnjetini, ovsenih kosmičih, svinjini, ajdi in mandljih. V semenih in stročnicah je sicer prisotna tudi fitinska kislina, ki zmanjšuje biorazpoložljivost cinka. Ta vpliv lahko nekoliko ublažimo, če semena pred zaužitjem nekaj časa namakamo.
