Bergamotka, dišeči sadež in učinkovito živilo za zbijanje holesterola
Bergamotka (Citrus bergamia) je okrogel rumenkast sadež iz družine citrusov, ki raste predvsem na jugu Italije, v pokrajini Kalabriji. Gre za starodaven sadež, ki je, kot vsi drugi citrusi, k nam prišel iz jugovzhodne Azije, predvidevajo botaniki, ime pa naj bi dobil po italijanskem mestu Bergamo, čeprav so nekateri strokovnjaki prepričani, da etimologija sega v Otomansko cesarstvo in turško besedo beg armudu, ki v prevodu pomeni »prinčeva hruška«.
A eno je gotovo, bergamotka ni hruška, ampak definitivno citrus, saj so genetske raziskave razkrile, da je križanec med limono in grenko pomarančo.
S tema dvema sadežema ima bergamotka še vedno veliko skupnega, saj sta njeno meso in sok skoraj tako kisla kot limonina in nekoliko grenka kot pri grenki pomaranči. A oba citrusa bergamotka prekaša po svoji aromi, ima namreč omamno esenco, ki si je pot utrla v svet parfumov in aromaterapije, da je danes ena najpomembnejših in najpogostejših dišav, ki jih uporabljamo.
Bergamotka ne diši samo kot citrus, ampak tudi po cvetju, čeprav dišavo in eterično olje pridobivajo iz lupine sadeža. Njen poživljajoči vonj je težko opisati ljudem, ki je niso še nikoli zavohali, in če spadate med te, bo dovolj, da samo odprete škatlico Earl Greya – čaja, ki je zaslovel po zaslugi bergamotke – da se boste zaljubili vanjo.
Je bergamotka strupena? Zakaj toliko svaril?
O bergamotki kroži veliko neresnic, glavni sta, da sadežev ne smemo uživati, in pa to, kako izgleda, večina fotografij na izdelkih, ki jo vsebujejo, namreč prikazuje zgrbančen zeleni sadež. Ta zeleni sadež je v resnici kafirska limeta (Citrus hytrix), ki jo na veliko uporabljajo na Tajskem, kjer ji pravijo tudi makrut ali tajska bergamotka. Od tod najverjetneje vzrok za zmešnjavo.
Bergamotka po drugi strani nima nikoli gubaste lupine, ampak gladko, lahko je nekoliko zelena ali celo oranžna, vendar je očitno rumene barve. Poleg tega je povsem užitna, marsikomu je celo bolj všeč kot limone, v Italiji pa jo že stoletja uporabljajo v ljudskem zdravilstvu. Znanost zaenkrat še ni tako podrobno raziskala tega sadeža kot denimo limone, so pa nekatere sodobne raziskave že pokazale presenetljive zdravilne učinke tega sadeža, ki vsebuje dragocene rastlinske snovi.
Eno najpomembnejših odkritij glede bergamotke je njen vpliv na holesterol pri človeku. Kar nekaj študij na ljudeh je potrdilo, da uživanje ekstrakta te rastline pomaga znižati količino slabega holesterola v krvi, in sicer za kar 40 odstotkov, kar je le deset odstotkov manj kot terapija s statini, zdravili, ki jo predpisujejo zdravniki. Zato so strokovnjaki bergamotko označili za eno najbolj učinkovitih naravnih zdravil za zdravljenje povišanega holesterola.
Poleg tega ekstrakt bergamotke v skoraj enaki meri znižuje tudi količino nevarnih trigliceridov v krvi, ki so poleg slabega holesterola lahko prav tako eden izmed vzrokov za infarkt ali razvoj srčno-žilnih bolezni. Prav zaradi tako močnih učinkov tega sadeža se je, če imate težave s srcem ali ožiljem ali če že jemljete zdravila za katero od teh stanj, pred uživanjem bergamotkinega ekstrakta ali prehranskih dopolnil iz bergamotke potrebno posvetovati z zdravnikom, saj lahko kombinacija zdravil in ekstrakta povzroči neželene učinke.
Drugo pomembno dognanje o bergamotki je, da ima njen vonj močan učinek na duševno zdravje. Študije so pokazale, da je aromaterapija z bergamotkinim eteričnim oljem pomagala omiliti simptome depresije pri odraslih osebah s terminalnimi rakavimi obolenji, pa tudi pri ženskah, ki so imele visoko tveganje za poporodno depresijo.
Ena študija leta 2020 je bergamotkino esenco celo preizkusila v vlogi pomirjevala za paciente pred operativnimi posegi in ugotovila, da je vonj tega sadeža zmanjšal raven njihove tesnobe, medtem ko je neka druga študija razkrila, da inhaliranje hlapov bergamotkinega eteričnega olja s pomočjo difuzorjev odpravlja utrujenost in znižuje količino stresnega hormona kortizola v krvi.
Prehransko dopolnilo iz bergamotke so v neki študiji administrirali celo osebam s shizofrenijo in ugotovili, da so se po zaužitju ti ljudje bolje odrezali pri reševanju kognitivnih testov, iz česar so zaključili, da bergamotka lahko pripomore k večji zbranosti in boljšim miselnim procesom.
PREBERITE ŠE -> Katja Križman: Laboratorijsko meso bo prijazno do okolja in tudi bolj zdravo
Z bergamotkinim eteričnim oljem si nekateri lajšajo tudi nespečnost, ena študija je potrdila, da izboljšuje kvaliteto in trajanje spanca, zato jo boste pogosto našli v izdelkih za lahko noč, predvsem v kombinaciji s sivko.
Druge študije so doslej namignile tudi, da bi bergamotka lahko pomagala uravnavati krvni sladkor pri bolnikih z diabetesom tipa 2, pospešila hujšanje in lajšala bolečine sklepov (predvsem pri rakavih bolnikih, ki prejemajo zdravila, ki vplivajo na zdravje sklepov).
Eterično olje bergamotke naj bi prav tako imelo antimikrobne učinke na določene nevarne bakterije (tudi tiste, odporne proti antibiotikom) in glive, ki jih najdemo v živilih, so potrdile raziskave, kar bi lahko izkoristili za podaljšanje obstojnosti hrane. Poleg tega pa naj bi eterično olje bergamotke, uporabljeno topično na koži, pomagalo celiti rane, odpravljati mozolje in srbečico ter spodbujalo rast las.
Pri tem je treba poudariti, da so eterična olja izredno koncentrirana in jih zato ne smemo uživati ali na kožo nanašati neposredno, in to drži tudi za bergamotko. Če jo želimo uporabiti za nego, moramo zgolj nekaj kapljic njenega eteričnega olja prej zmešati s kremo ali nevtralnim rastlinskim oljem (mandljevo, jojobino, itd.), šele nato pa lahko to nanesemo na kožo, vendar se pred prvo uporabo priporoča, da naredimo test na majhnem predelu telesa, saj lahko ta sadež pri nekaterih ljudeh povzroči alergijo.
In še to, ker so raziskave pokazale, da je koža po nanosu bergamotke bolj občutljiva na sončno svetlobo, se priporoča, da to eterično olje za nego uporabljamo samo zvečer in se tako izognemo morebitnim sončnim opeklinam.
Kje lahko kupimo svežo bergamotko?
Pri nas v trgovinah redko najdemo sveži sadež bergamotke, jo boste pa zagotovo našli v Italiji (kjer je pridelajo največ na svetu), in to ne samo na jugu, ampak tudi čez mejo v Trstu. Če vam prekriža pot v sveži obliki, ne zamudite priložnosti in jo kupite, saj je zelo uporabna v različnih receptih.
Za začetek si lahko iz nje iztisnete osvežujočo limonado, ki bo malo manj kisla, a veliko bolj aromatična, kot tista iz limon.
Še preden sadeže prerežete in jim iztisnete sok, jim postrgajte ali olupite lupino ter jo skupaj s črnim čajem prelijte z vrelo vodo – tako boste ustvarili domači Earl Grey.
Lahko pa lupinice shranite v kozarec za vlaganje ali stekleničko in jih prelijete z vodko (ali drugim žganjem brez okusa) ter pustite stati nekaj mesecev, da se v alkohol izločijo arome. Na ta način boste dobili ekstrakt, ki ga lahko uporabljate za začinjanje najrazličnejših jedi in pijač.
Iz ostankov iztisnjenega sadeža se da skuhati tudi slastno marmelado in pa curd (kremni masleno-jajčni namaz), a le, če jim pred tem niste odstranili vsega rumenega olupka, ki je glavni vir arome. Sicer pa se bergamotka poda v vse recepte, kjer bi običajno uporabili druge citruse, a jim bo ta posebni sadež s svojimi cvetnimi notami povzdignil in izboljšal okus.
Preberite še:
Onaplus
Postanite naš naročnik in si zagotovite dostop tudi do zaklenjenih avtorskih vsebin.
