Ta rastlina zmanjšuje verjetnost za nastanek raka, a je ne smejo uživati vsi
Artičoka (Cynara cardunculus) je zelnata trajnica, ki spada v družino nebinovk in zraste do največ meter in pol visoko. Njeno steblo je pokončno in odebeljeno, sivozeleni listi pa veliki in nazobčani. Na njihovi spodnji strani je dlakasta prevleka. Cvetovi vijolične barve se odprejo v poletnem času.
Artičoka je uporabna v kulinariki, cenjena pa je tudi kot zdravilna rastlina. Prvotno so jo gojili v Turčiji, Perziji, severni Afriki, zahodni Španiji in na Kanarskih otokih, kasneje pa so jo razširili tudi na območje Severne in Južne Amerike, južne Afrike ter Avstralije. Kot zelenjavo so jo uživali že stari Rimljani, njene zdravilne lastnosti pa so bile odkrite v 20. stoletju.
Uporabni tako listi kot cvetovi
Uporabni so tako njeni listi kot cvetovi. Liste lahko posušimo in uporabimo za pripravo čajev, izvlečkov, kapsul in tinktur. Sveže lahko uživamo tople ali hladne, pri čemer jih običajno pomakamo v omako. Neodprte glavice in mesnata dna pa lahko uporabimo podobno kot druge vrste zelenjave. V hladnejšem delu leta lahko uporabljamo vložene ali konzervirane artičokine srčke.
Artičoke lahko za nekaj dni shranimo v hladilnik, vendar jih je pri tem dobro zaviti v papir, da ne izgubijo preveč vlage. Po določenem času skladiščenja postanejo nekoliko bolj trde. V zdravilne namene se uporablja njene sveže ali posušene liste.
Bogate z vlakninami in antioksidanti
Artičoke se ponašajo z nizko vsebnostjo kalorij, zato jih lahko brez slabe vesti uživajo tudi tisti, ki skrbijo za vitko linijo. Vsebujejo malo maščob, so pa bogate z vlakninami in antioksidanti. V njih najdemo vitamine in minerale, kot so B kompleks (niacin, folna kislina, riboflavin), vitamin C, magnezij, kalij, kalcij, železo, fosfor, cink in baker.
Ta zdravilna rastlina vsebuje derivate kafeoilkininske kisline (med katerimi je tudi cinarin, ki skrbi za boljšo prebavo), flavonske glikozide, seskviterpenske laktone, cinaropikrin, evgenol, fenilacetaldehid, fitosterole, tanine, sladkor in inulin.
PREBERITE ŠE -> Recept za zdravo ajurvedsko solato z artičokami in redkvicami
Izboljšujejo prebavo ter preprečujejo drisko in napihnjenost
Uživanje artičok ima diuretičen učinek, pripomore k zdravju srca in pomaga zniževati raven škodljivega holesterola. Izsledki raziskav dokazujejo, da se lahko ob rednem uživanju artičok zniža previsok krvni tlak, saj je v tej rastlini prisoten poseben encim s tem učinkom. Pripravki iz artičoke naj bi pomagali preprečiti razvoj angine pektoris, astme, možganske kapi in revmatizma.
Artičoke pospešujejo nastajanje in pretok žolča, zaradi svojega antioksidativnega delovanja pa ščitijo jetra. Pomagajo uravnavati prebavo in zdraviti z njo povezane težave, kot so občutek napihnjenosti, napenjanje, slabost, bolečine v trebuhu, pomanjkanje apetita, driska in zgaga.
Artičoke pa na jedilniku oseb, ki si želijo izgubiti kakšen odvečen kilogram, niso priporočljive zgolj zaradi svoje nizke vsebnosti kalorij. Poleg tega namreč spodbujajo k odvajanju blata in vode, posledično pa se zmanjšata tudi lakota in potreba po poseganju po sladkarijah. Ob rednem uživanju artičok naj bi se verjetnost za razvoj raka na črevesju bistveno zmanjšala.
PREBERITE ŠE -> Recept za namaz iz artičok in špinače
Klinične študije potrjujejo, da je uživanje artičok varno, vendar pa se zaradi vsebnosti seskviterpenskih laktonov pri nekaterih ljudeh lahko pojavijo alergijske reakcije. V tem primeru je treba uživanje te rastline ali njenih pripravkov opustiti. Artičok naj ne bi uživale doječe mame, saj se zaradi njih lahko zmanjša produkcija mleka. Prav tako naj bi se jim izognili tisti, ki se srečujejo z zaprtjem žolčnih poti. Pred njeno uporabo naj se z zdravnikom posvetujejo vsi, ki imajo težave z žolčnimi kamni.
