To je ena najbolj zdravilnih rastlin, ki jo je dobro imeti vedno pri roki
Navadna arnika (Arnica montana L.) je zaščitena zdravilna rastlina, ki je pri nas zelo priljubljena. Njeno ime izvira iz grške besede 'arna', ki pomeni ovca. Njeni listi so namreč mehki in posejani z dlačicami. Gre za večletno rastlino, ki zraste 20-60 centimetrov v višino. Zaradi njenega prekomernega nabiranja in gnojenja travnikov je arnika danes precej redka in spada med ogrožene vrste.
Njeno domovanje so Alpe, poseljuje pa tudi barja in planinske travnike Slovenije, Avstrije, Švice, Francije in Nemčije. Najdemo jo na revnih, zakisanih in apnenčastih tleh. Arnika ima eno steblo, iz katerega izraščajo jajčasti listi. Socvetja v obliki koškov so oranžno-rumene barve, obdajajo pa jih dlakasti venčni listi. Cvetove nabiramo maja in junija, po nabiranju pa jih je dobro čim prej posušiti.
Zaradi vsebnosti karotenoidov v cvetovih so ti močno rumeno obarvani, seskviterpenske lektone pa so razlog za njihov grenek okus. Cvetovi so bogati tudi z eteričnimi olji, ki vsebujejo derivate timola, terpenoidne ogljikovodike in veliko maščobnih kislin. V cvetovih so tudi fitosteroli, triterpenoidi, polisaharidi, fenolne kisline (dobri antioksidanti), kumarini in flavonoidi. V koreninah najdemo jantarjevo kislino, mlečno kislino, mangan, kalijev sulfat, kalcijev sulfat, železov oksid in magnezijev oksid.
Otroci, doječe mame in nosečnice naj je ne uporabljajo
Arniko se uporablja predvsem zunanje, notranje pa le v homeopatskih pripravkih, v katerih je ta zelo razredčena. Pogosto jo primešajo naravnim mazilom, ki se uporabljajo za blaženje bolečin in pri utrujenih nogah. Tinkturo dobimo tako, da cvetove prelijemo s 70-odstotnim alkoholom, masažno olje pa pripravimo v kombinaciji s kakovostnim oljem. Suho cvetje zmešamo z (olivnim) oljem v razmerju 1:5.
Arniko se uporablja tudi pri zdravljenju živine. Z njo se čisti in celi njihove rane, posušeno v prahu pa se živalim v majhnih količinah dodaja v hrano, s čimer se poveča njihov apetit ali se zdravi črevesne bolezni.
Uživanje arnike, sploh v večjih količinah, ni priporočljivo, saj se lahko pojavijo prebavne motnje, privede pa lahko tudi do slabosti in bruhanja. V skrajni fazi se lahko pojavijo tudi vzburjenje živčnega sistema, težave z dihanjem in poškodbe jeter. Njena uporaba ni priporočljiva pri otrocih, mlajših od 12 let, nosečnicah in doječih mamah, saj ni dovolj podatkov o njeni varnosti za te skupine. Prav tako njenih pripravkov ne nanašamo na poškodovano kožo.
PREBERITE ŠE -> Okusen in zdravilen čemaž: kako ga nabiramo in kdo se mu mora izogibati
Z njo lahko zdravimo boleče mišice in revmatična obolenja
Arnika se ponaša s protimikrobnimi, protiglivičnimi in protivnetnimi lastnostmi. Naši predniki so njene pripravke nanašali na predele bolečih mišic, arnika pa se dobro obnese tudi pri zdravljenju revmatičnih obolenj. Z njo si lahko pomagamo pri številnih težavah, kot so ognojki, vnetja, piki žuželk, zlomi kosti, opekline, zobobol in infekcije. Pripravki lajšajo bolečine, ki se pojavijo po porodu in po puljenju zoba. Uporablja se jo predvsem pri težavah s kožo.
Z arniko lahko tudi izpiramo vneto ustno in žrelno sluznico. Prav tako si lahko z njo pomagamo pri celjenju manjših ran in poškodb, izboljšuje pa tudi stanje v primeru hematomov, krvavitev, preobremenitev, pretresa možganov, vnetja mišic in otrdelosti tilnika. Z njeno pomočjo hitreje odpravimo modrice, njeni pripravki so uporabni tudi pri izpahih in zvinih. Uporabljamo jo lahko še pri bakterijskih in glivičnih okužbah, arnika pa dobro vpliva tudi na zdravje pljuč in srca.
