Enkrat za vselej naj bo jasno, da te snovi preprosto ne sodijo v promet, so pred začetkom akcije, ki bo trajala do 16. decembra, zapisali na Agenciji RS za varnost prometa (AVP). A pogosto se zdi, da vsa dobronamerna opozorila naletijo na gluha ušesa. V Sloveniji se namreč približno vsaka enajsta prometna nesreča zgodi kot posledica uporabe alkohola, pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom pa povprečno vsaka tretja.



Po podatkih AVP se je do 24. novembra letos zaradi alkoholiziranih povzročiteljev pripetilo 1279 prometnih nesreč, umrlo je 20 ljudi. Zaradi udeležencev, ki so vozili pod vplivom drog, je življenje izgubilo šest ljudi. To je sicer manj kot v primerljivih obdobjih preteklih let, a še vedno odločno preveč. Večina evropskih držav sicer zelo resno jemlje vožnjo pod vplivom alkohola. Denimo, v Franciji vozniku pri več kot 0,8 promila alkohola v krvi grozi denarna kazen v višini 4500 evrov in zaporna kazen. V Italiji pa voznika pri 1,5 promila lahko razlastijo avtomobila. Tudi na naši agenciji za varnost prometa si prizadevajo za strožjo zakonodajo, med drugim tudi v obliki kazenske ovadbe voznika, ki vozi pod vplivom alkohola. Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi namreč vplivajo na doživljanje resničnosti, čustvovanje, vedenje in razmišljanje, opozarjajo. Vplivajo na zaznavanje in predelavo informacij in slabšajo motorične reakcije, ki so ključne za varno udeležbo v prometu, opominjajo na agenciji. Kot dodajajo, pa na varnost udeležbe v prometu lahko vplivajo tudi psihoaktivna zdravila. V decembrskem času bodo v okviru nacionalne akcije Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu potekale številne aktivnosti, preventivni dogodki in delavnice, ki jih bo AVP v sodelovanju z ministrstvoma za zdravje in za izobraževanje, policijo ter nevladnimi organizacijami.



Kot kažejo najnovejše raziskave, je lahko škodljiva vsaka količina alkohola. »V javnozdravstveni stroki priporočamo čim manj ali nič alkohola. Slovenci zdravje visoko vrednotimo, dolžnost stroke pa je, da državljanke in državljane na vseh ravneh ozaveščamo o tem, da ni varne meje, kar kažejo najnovejše raziskave, in spodbujamo vsakega, da premisli, kaj pridobi z alkoholom oziroma kako bi lahko drugače to pridobil, ter ga pri tem podpremo,« je pred časom opozorila mag. Tadeja Hočevar z NIJZ in vodja projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), ki se posveča zajezitvi že tveganih in škodljivih faz pitja, ki lahko vodijo do odvisnosti. Še spomnimo, zdravstveni stroški, povezani z uživanjem alkohola, državo vsako leto stanejo 154 milijonov evrov. Če temu prištejemo še druge posledice uživanja alkohola, kot so prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja, se številka poveča na osupljivih 234 milijonov evrov.