Sara Briški Cirman

V mladosti sem veliko časa preživela v samoti

Nase je opozorila z rožnatimi lasmi in pronicljivim pogledom, ki šteje mnogo več let, kot jih ima sama. Po dveh nastopih na festivalu Ema in nekaj naslovnicah jo poznajo že mnogi, redkokdo pa ve, kako natančno, premišljeno in srčno se loteva projekta Raiven, svoje glasbene ter življenjske poti.

Dvakrat ste sodelovali na festivalu Ema, lani in letos. Kakšna je vaša izkušnja prireditve?

Lani je bila izkušnja povsem drugačna, na festival sem se prišla predstavit, nisem vedela, kako bo. Morda sem celo bolj pričakovala negativne odzive, glede na mojo drugačnost. Letos sem vedela, kako poteka, zato so bile nekatere stvari lažje. Oboje je bila krasna izkušnja, ki je ne bi zamenjala za nič. Nabrala sem veliko znanja in samozavest, ki je prej nisem imela.



Delujete izredno samozavestno. Tuje vam niso niti modne piste, lani smo vas lahko občudovali na ljubljanskem tednu mode.

Težko rečem, od kod to izhaja, pozirati sem se preprosto naučila. Manekenska izkušnja je bila super, a vem, da to ni zame. Že od petega leta sem vajena odra, saj sem ogromno nastopala v klasični glasbi. Če sem bila zraven svoje harfe videti prestrašena, so me nadrli! Seveda imam tremo, ampak nekako sem se naučila, da to nikogar ne zanima, pomembno je, kaj na koncu pokažeš.

Že od nekdaj imam pri igranju harfe grozljivo tremo! Najraje bi zbežala, kar slabo mi postane. Pri petju je več adrenalina, komaj čakam, da se odpravim na oder. 

Imate res tremo pri igranju harfe, pri petju pa ne?

Že od nekdaj imam pri igranju harfe grozljivo tremo! Najraje bi zbežala, kar slabo mi postane. Pri petju je več adrenalina, komaj čakam, da se odpravim na oder. Pri klasični glasbi so strožji okviri in zahteve, kaj moraš doseči. Drži, da tudi pri operi nimam tolikšne treme, a gre vseeno za klasično glasbo, kjer je pomembno, da zadeneš pravi ton.



Omenjate klasično petje, igranje harfe in javnosti bolj poznani projekt Raiven. V katero smer vas vabi prihodnost?

Želim končati študij, da svoje ustvarjanje podprem z izobrazbo šolane pevke, danes je že tako, da se vsak lahko imenuje za pevca, v to sama ne verjamem. V svojo glasbo si želim vključevati harfo, klasično igranje harfe me ne zanima preveč. Želim ustvarjati kot Raiven, projekt toliko razviti, da bom lahko na njem ustvarila kariero. Klasična glasba je vseeno veliko bolj uokvirjena, manjka mi prostor za lastno izražanje in ustvarjalnost, vseeno občudujem glamur, ki ga opera prinaša.

Ne vem, ali je prepuščanje toku pametno. Čakanje, da te kdo odkrije, je po mojem mnenju zaman. 

Kako na vaše sodelovanje v popularni glasbi gledajo profesorji z akademije?

Popularno glasbo se še vedno sprejema kot nekaj slabega, nekakovostnega, a veliko ljudi v resnici ne ve, kaj se v teh sferah dogaja. Moja profesorica, Darja Bučar, moje udejstvovanje razume in podpira. Seveda me moti, kadar slišim pripombe, da tega resnično ne potrebujem, a sem se sprijaznila, da takšni pogovori ne vodijo nikamor.



Slovenski glasbeni prostor je izrazito majhen, z zelo specifičnim glasbenim okusom. Je v njem dovolj prostora za Raiven?

Ne merim izključno na slovenski glasbeni prostor, tukaj so okusi precej posebni, posluša se marsikaj, čemur močno manjka kakovosti. Veliko je odličnih ustvarjalcev, ki ostanejo neopaženi. Želim si uspeha v tujini, to je absolutno moj dolgoročni cilj, a s tem namenom, da dosežem širše poslušalstvo, ki bo bolj odprto za glasbo, ki jo ustvarjamo. Slovenija je, kar se tega tiče, včasih malo v zaostanku. Ne vem, ali je Slovenija kraj, kjer lahko Raiven resnično zažari. (smeh)

Raiven sem ravno toliko jaz, kot sta tudi Jernej Kržič in Tadej Košir, čeprav javnost večinoma vidi le mene. 

Je pot že začrtana ali se prepuščate toku usode?

Ne vem, ali je tu prepuščanje toku pametno. Čakanje, da te kdo odkrije, je po mojem mnenju zaman. Na Evrovizijo sem želela točno zato, ker te na tistem ogromnem odru opazijo v tujini. Lahko si privoščiš večji odrski nastop, lahko pokažeš, kdo si, in se izraziš. Morda se to v resnici ne bi zgodilo, a občutek imam, da ti takšen nastop lahko močno koristi. Pravkar sem izdala ploščo, to je vsekakor prvi korak za vstop v tujino. Potrebuješ nekaj, kar lahko pokažeš!



Kako je nastajala Raiven? Po letih študija glasbe drugih ljudi je verjetno naravno, da si želite ustvarjati nekaj svojega?

Raiven sem ravno toliko jaz, kot sta tudi Jernej Kržič in Tadej Košir, čeprav javnost večinoma vidi le mene. Enakovredno sestavljamo glasbeni del, začelo se je s klicem Jerneja, ki je slišal moj vokal v Trkajevi pesmi, ki sem ga posnela pri 15 letih. Nekajčasa smo se še lovili, se končno dobili na vaji in zdaj že štiri leta sodelujemo!

Učim se, kako prepustiti nadzor, s tem imam precej težav. Ko gre za Raiven, sem zelo občutljiva. 

Del Raiven je tudi prepoznavna vizualna podoba, za katero skrbite sami.

Zdi se mi, da je razlika v pevcu in umetniku. So ljudje, ki radi pojejo ter z veseljem odpojejo vse, kar ljudje radi poslušajo. Na drugi strani so tisti, ki jim je bolj pomembna celotna vizija, način, kako je glasba predstavljena. Sama želim biti kreativni vodja celotne podobe Raiven, moda je moja velika strast, zato želim, da je projekt Raiven prepoznaven tudi po tej plati. Blagovna znamka se gradi počasi, zato ne želim že v prvem letu glasbe zasenčiti še z množico drugih reči, a v prihodnosti vidim preplet več stvari, ne le glasbe.



Koliko v glasbi sledite lastnim željam in koliko zahtevam občinstva?

Sama najraje počnem stvari po svoje, a to s poslovnega vidika ni vedno pametno. Mene bolj vleče v temačne vode, enako je z Jernejem, ki producira glasbo, zato je dobro, da imava Tadeja, ki naju uravnoteža. Všeč mi je, da so tudi radijske pesmi še vedno vslogu, ki mi je pri srcu, seveda pa si v prihodnosti želim ploščo, ki bo čisto moj lastni izraz. Za to potrebuješ svoje občinstvo, kar prinese šele čas. Učim se, kako prepustiti nadzor, s tem imam precej težav. Ko gre za Raiven, sem zelo občutljiva. Včasih me pograbi panika, saj ni vse odvisno le od mene, sama imam v glavi jasno vizijo, kako bi moralo biti.

Moj oče ima izredno rad domišljijski svet, v mlajših letih me je navdušil za labirinte, vampirje in vilince. 

Znamenita pevka Beyonce nadzira prav vse v svojem podjetju, nič ji ne uide, čeprav je zvezdnica velikega kova.

To je zanimiva informacija, Beyonce je moja daleč najljubša pevka, občudujem njeno moč in ustvarjalnost!



Od kod izhaja ljubezen do fantazije in magije?

Moj oče ima izredno rad domišljijski svet, v mlajših letih me je navdušil za labirinte, vampirje in vilince. Čeprav se s tem poklicno ne ukvarja, doma namreč vzrejamo sokole, je to nekaj, kar nama je očitno obema blizu. Mami vzreja pse, smo precej živalsko naravnana družina! V mladosti sem veliko časa preživljala v glasbeni šoli in samoti, veliko sem brala in raziskovala svetove, ki so me zanimali.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE