V Polineziji je več kot tisoč otokov, ki so raztreseni po osrednjem in južnem Pacifiku. Njihovi prebivalci, Polinezijci, imajo veliko skupnega, denimo jezik, tradicionalna verovanja in navade, kulturo, pa čeprav jih ločijo velike razdalje.
Beseda Polinezija je grškega izvora in pomeni »veliko otokov«. Prvič jo je uporabil leta 1756 francoski pisatelj Charles de Brosses, ki pa je z njo poimenoval vse otoke v Pacifiku.
Šele desetletja kasneje so se v francoskem geografskem društvu odločili in termin omejili zgolj na otoke južnega dela Pacifika. Zaradi podobnosti v kulturi in zgodovini sem sodijo tudi Havajski otoki, ki predstavljajo zgornjo točko polinezijskega trikotnika.
Drugi mejni točki sta Nova Zelandija na zahodu in Velikonočni otok na vzhodu. Vsi otoki skupaj obsegajo zanemarljivo kvadraturo ozemlja sredi nepreglednih prostranstev modrega Tihega oceana.
Otoško razkošje
Francosko Polinezijo sestavlja 121 otokov in atolov, od tega jih je poseljenih zgolj 75 in ti se raztezajo v razdalji 2000 kilometrov. Delijo se v pet otoških skupin: največji in najbolj znan je arhipelag Družbenih otokov, kamor sodijo Tahiti, Mo'orea, Bora Bora, Raiateia in drugi. Sledijo otoške skupine Tuamotu, Gambier, Austral in Markeško otočje na severu.
Vaitape, glavno mesto Bora Bore, foto: Ivo Mulec
