Toliko strašnega smo slišali o njej v zadnjih 45 letih, da ima v naših očeh povsem negativno podobo. Mnogi se že ob imenu Afganistan zdrznejo, večina pa se jih boji samo pomisliti, da bi jih pot zanesla tja, da bi deželo dodobra spoznali, kakršna v resnici je.
Že nekaj let sem spremljal drzne popotnike in tuje agencije, ki so turiste vodile tja še v času prejšnje vlade. Letos pa sem sklenil, da je napočil čas, da se sam podam v to državo in se na lastne oči prepričam o dejanskem stanju v njej. Predvsem me je zanimalo, kako je z varnostjo, saj nikoli ne bi niti pomislil nepreverjeno poslati skupino naših popotnikov/-ic v tako občutljive kraje, kjer se je turizem končal leta 1979.
Po prihodu v Kabul so formalnosti na letališču dokaj hitre. Izpolniti je treba kratek in preprost formular in ga oddati skupaj s fotografijo bradatemu neznancu, ki nato izgine brez sledi. Vaše prtljage nihče ne more zamenjati, kajti kontrola odrezkov s številko prtljage je pri izhodu brezhibna.
Ko stopite iz letališke zgradbe, vas pričaka ...