»Za nami je dobra polovica poletja in meritve kažejo, da je v Sloveniji zelo povprečno,« potrdi klimatologinja in vodja sektorja za analizo podnebja na Slovenski agenciji za okolje (ARSO) mag. Mojca Dolinar. Pojasni, da klimatologi po vsem svetu po priporočilih Svetovne meteorološke organizacije ocenjujejo »normalnost« podnebnih razmer glede na 30-letno referenčno obdobje, ki je do konca letošnjega leta še 1981–2010. »V tej luči je letošnje poletje v Sloveniji povprečno toplo in le nekoliko bolj mokro kot običajno. Pri tem se moramo zavedati, da so poletja v obdobju 1981–2010 že za celo stopinjo toplejša od tistih, ki smo jih imeli v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.«
Smo se torej navadili na občutno bolj vroča poletja in se čutimo malone ogoljufane brez rekordov, četudi temperaturnih?
»Naš občutek, da nikakor noče priti 'pravo' poletje, kaže na to, da smo se že prilagodili na novo podnebje. Poletje povezujemo z vročinskimi valovi in sušo, kar je bilo v preteklih poletjih res zelo običajno, nikakor pa ne normalno v obdobju, preden se je podnebje začelo drastično spreminjati – do 90. let prejšnjega stoletja,« komentira Mojca Dolinar. Podobno kot ne smemo podnebja zamenjati s posameznimi vremenskimi dogodki, ga ne smemo ocenjevati izolirano na neki lokaciji, doda. »Povprečno poletje je omejeno le na del severnega Sredozemlja in zahod Rusije, medtem ko se na severu naše poloble srečujejo z rekordno vročino. Spomnimo se samo na poročila o rekordnih temperaturah v Sibiriji pred tedni. Zgovoren je tudi podatek, da je bil letošnji junij na globalni ravni izenačen z rekordnim lanskim junijem.«
A takšni smo, da se v dopustniških dneh večina dlje od neba sosedov tako ali tako ne ozira. Letos sploh ne. In poletje je na vrhuncu. »Do konca julija bomo imeli v Sloveniji relativno toplo obdobje z občasnim nestabilnim vremenom (plohe in nevihte), kar je za naša poletja običajno,« pove Mojca Dolinar. »Za avgust se moramo zanašati na sezonske napovedi, ki so za naše geografsko območje zelo negotove. Pri sezonskih napovedih lahko podajamo samo povprečne razmere za posamezne mesece ali sezone. Pri tem pa se moramo zavedati, da je denimo povprečno namočen mesec lahko na začetku zelo moker, drug del ekstremno suh, na koncu pa je povprečen. Lahko pa je povprečen ves mesec. Podobno velja za temperaturo. Za avgust kaže, da bo pri nas podoben, kot sta bila junij in julij: ne bo bistvenih odmikov od povprečja – ne v temperaturi ne padavinah.«
Bo avgusta že konec poletja?
Za marsikoga, ki letos počitnikuje doma, to sploh ni slaba prognoza. A kaj ko letni časi ubirajo svojo pot. Svetli del dneva je že krajši. Naši predniki tudi vedo, da s prvim dežjem po 15. avgustu poletje začne jemati slovo.
»Po 15. avgustu se nam še ni treba poslavljati od njega,« meni Mojca Dolinar. »Visoke temperature, tudi okoli 30 stopinj Celzija in čez, imamo lahko še konec avgusta in v začetku septembra. Glede na to, da je Slovenija letošnje poletje kar dobro namočena, pa z gotovostjo lahko rečemo, da avgusta ne moremo pričakovati podiranja temperaturnih rekordov, niti če bi prodrle zelo tople zračne mase nad Slovenijo. Za tako izjemne temperature – pri nas to pomeni približevanje 40 stopinjam Celzija – mora biti zračna masa pri tleh izredno suha. Ta pogoj pa bo letos težko dosežen zaradi zadostne vlage v tleh in posledičnega izhlapevanja.«
Poletje je. In dnevi kot sladoled mešanih okusov. Sladkih. Malo manj sladkih. Za vsakogar kaj.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: