IZLET NA DOLENJSKO

Trdinov vrh: priljubljen dolenjski vrh, idealen za družinski izlet

Izlet na Trdinov vrh je prijetno združiti z obiskom planinske koče, v kateri strežejo slovenske jedi na žlico.
Fotografija: Gorjanci pod Trdinovim vrhom, foto: Cortyn/Shutterstock
Odpri galerijo
Gorjanci pod Trdinovim vrhom, foto: Cortyn/Shutterstock

Slovenija se ponaša s številnimi gorami in hribi, na katere se je vredno povzpeti. Tudi dolenjska regija, ki je sicer bolj ravninska, ponuja možnosti za tovrstne izlete. Ena najbolj priljubljenih pohodniških točk je Trdinov vrh (1178 m), ki velja za najvišji vrh pogorja Gorjanci in leži na meji s Hrvaško, zato je priljubljen cilj tako slovenskih kot hrvaških pohodnikov.

Na vrhu razgledna plošča, pogled pa seže do Julijcev in Kamniško-Savinskih Alp

Sam vrh, ki so ga Slovenci leta 1922 poimenovali po našem pisatelju in zgodovinarju Janezu Trdini, je dejansko na hrvaški strani in ga označuje visok betonski razgledni stolp. Na Trdinovem vrhu stojita tudi dve cerkvi; na hrvaški strani je cerkev sv. Elije, na slovenski pa cerkev sv. Jere, od katere so ostale predvsem ruševine. Na slovenski strani je tudi vojašnica, ki je od leta 1991 pod okriljem Slovenske vojske.

Ker je vrh obdan z gozdom, je razgled na okolico nekoliko okrnjen, vseeno pa je ob jasnem vremenu možno videti del Julijcev in Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrhu je tudi razgledna plošča z vpisno skrinjico z žigom, postavljeni pa so tudi oddajniki, ki jih je možno videti že iz doline. Pod Trdinovim vrhom, vzhodno od sv. Miklavža, je izvir potoka Pendirjevka.

Gorjanci, del katerih je tudi Trdinov vrh, so sicer znano dolenjsko pogorje, ki se razteza tudi daleč na hrvaško stran. Državna meja poteka med naselji Gabrje in Cerov Log na slovenski ter Rajakovići na hrvaški strani. Po Gorjancih se razprostirajo prostrani bukovi gozdovi, na Ravni gori in Trdinovemu vrhu pa sta tudi ohranjena pragozdna ostanka. Ker se po pobočjih pogorja vijejo številni vodni izviri, Gorjanci predstavljajo pomemben vodni rezervoar za celotno novomeško kotlino.

Trdinov vrh, foto: Bojan Rajšek
Trdinov vrh, foto: Bojan Rajšek

Do vrha po nezahtevni in dobro označeni poti

Do Trdinovega vrha vodi več nezahtevnih in označenih pohodniških poti. Možna izhodišča so Gabrje (2 uri hoje), Krvavi kamen (40 min hoje) in Koča pri Gospodični (50 min hoje). Slednja je še posebej priročno izhodišče, če se želite ob vrnitvi okrepčati z dobro slovensko hrano.

Kako do Koče pri gospodični? Najprej se odpravite do Novega mesta, od tod pa se zapeljete v vas Velike Brusnice. Vožnjo nadaljujte po cesti v smeri proti vasi Gabrje. Malo pred vasjo boste prispeli na križišče, kjer namesto na desno proti centru Gabrja zavijete levo. Nato se boste peljali mimo cerkve naprej proti Gorjancem. Sledite oznakam, ki vas vodijo do Doma pri Gospodični. Parkirati je možno na parkirišču ob cesti 100 metrov nad domom.

PREBERITE ŠE -> Ideja za izlet: Ogled slavnih hiš iz naše preteklosti

S parkirišča nato peš nadaljujete po cesti v nasprotni smeri, kot če bi šli proti planinskemu domu. Zelo kmalu vas bodo oznake za Trdinov vrh s ceste usmerile po poti levo navzgor. Pot se najprej zmerno vzpenja, nato prispete do neizrazitega stranskega grebena, ki ga kmalu zapustite in nadaljujete po poti, ki vas nekoliko višje pripelje do gozdne ceste, ki jo prečkate. V nadaljevanju sledite planinskim markacijam.

Planinska koča pri Gospodični, foto: Tanja Jakše Gazvoda
Planinska koča pri Gospodični, foto: Tanja Jakše Gazvoda

V koči na jedilniku divjačinski golaž, jota, ričet

Ob vrnitvi z vrha se lahko pred odhodom proti domu ustavite še v Koči pri Gospodični, za delovanje katere že od leta 1977 dalje skrbi družina Mrhar. S svojo lego na 828 metrov nadmorske višine velja za eno najvišje ležečih restavracij v novomeški občini. Obiskovalcem nudi 100 sedežev v notranjih prostorih in 100 sedežev na terasi, kjer stojijo tudi otroška igrala, z nje pa se odpira lep razgled na novomeško kotlino.

V koči je možno tudi prespati. V njej so tri sobe s skupnimi ležišči, ena triposteljna in dve dvoposteljni sobi. V gostinski ponudbi so divjačinski golaž, gobova mineštra z ajdovimi žganci in ocvirki, ričet, gorjanski fižol, vampi na tržaški način, jota in druge podobne jedi.

Koča je v hladnejšem delu leta (od 15. oktobra do 14. aprila) odprta le ob koncih tedna in praznikih (razen 1. novembra in 25. decembra) od 8. ure zjutraj do mraka, v toplejšem obdobju (med 15. aprilom in 14. oktobrom) pa jo je možno obiskati od srede do nedelje ter ob praznikih prav tako od 8. ure do mraka. V primeru celodnevnega deževja je koča zaprta.

Preberite še:

V prodaji