To je eden naših najlepših biserov narave, do katerega se lahko povzpnete

Slovenija se ponaša s številnimi naravnimi lepotami in še posebej veliko jih lahko najdemo na območju Triglavskega narodnega parka, našega edinega narodnega parka. Če si radi obujete pohodniške čevlje, se podate na celodnevni izlet in pri tem občudujete gore in jezera, potem je pohod do Koče pri Triglavskih jezerih kot nalašč za vas.

Dolina Triglavskih jezer velja za najlepši predel Julijskih Alp

Dolina Triglavskih jezer je osem kilometrov dolga alpska dolina, ki leži med Bohinjem in Trento ter je močno zakrasela; to lahko razberemo po različnih oblikah kraškega preperevanja, ki so tukaj prisotne, in po rdečkastih jurskih kamninah, v katerih lahko ponekod najdemo tudi fosile.

Dolina Triglavskih jezer že dolgo časa velja za najlepši predel Julijskih Alp. Leta 1924 je bila zavarovana kot Alpski varstveni park, s čimer smo Slovenci dobili prvi narodni park. Dve leti kasneje je sicer prišlo do preimenovanja v Triglavski narodni park in to poimenovanje se je obdržalo vse do danes.

Dolino včasih označujemo tudi kot Dolino Sedmerih jezer, čeprav je na območju dejansko več kot sedem jezer. Nekatera med njimi so sicer precej majhna in ob sušnih razmerah tudi presahnejo. Po uradni definiciji med sedem Triglavskih jezer sicer štejemo: Jezero pod Vršacem oz. Jezero v Podstenju, Rjavo jezero, Zeleno jezero, Veliko jezero, Dvojno jezero (šteje se kot peto in šesto jezero skupaj) in Črno jezero.

Dolina Sedmerih jezer je znana po svoji bogati flori, saj lahko med sprehodom po njej opazimo številne rastlinske vrste, kot so lišaji, okroglolistni mošnjak, alpska velesa, julijski mak, alpska madronščica, pirenejski kamnokras, zlati klobuk, kranjska lilija, rumeni svišč in planinski srobot.

Zaradi vnosa rib se pojavlja evtrofikacija

Dvojno jezero sicer leži na nadmorski višini 1680 metrov in je nastalo na stiku značilno rdečkasto obarvanih skrilavo-peščenih jurskih kamnin in kompaktnih triasnih apnencev. Stalnih površinskih dotokov nima, se pa večji del jezerske vode odvaja v Savico, ki napaja Bohinjsko jezero in je hkrati vir pitne vode za okoliške prebivalce. To je tudi razlog, zakaj je kopanje v Dvojnem jezeru prepovedano.

Dvojno jezero sestavljata dve kotanji; severna in južna. Severna kotanja oz. peto jezero je nekoliko večje od južne oz. šestega jezera. V obdobju, ko zapade velika količina padavin, se jezeri združita v enega. Njuna največja globina tedaj znaša skoraj devet metrov. V sušnih razmerah tvori Dvojno jezero štiri ločene vodne površine.

V zadnjih letih se Dvojno jezero srečuje s problematiko evtrofikacije (t. i. cvetenja alg). Leta 1991 je namreč prišlo do vnosa rib v jezero, s čimer so se razmere v njem spremenile. Ribe so namreč pojedle planktonske rakce, ki so včasih živeli v jezeru in s svojo prisotnostjo uravnavali populacijo alg. Problem predstavlja tudi odtekanje odpadne vode iz planinske koče v Dvojno jezero, s čimer je to čedalje bolj onesnaženo.

PREBERITE ŠE -> To največje italijansko jezero se ponaša z zdravilno vodo

Koča pri Triglavskih jezerih - ena naših prvih gorskih postojank

Koča pri Triglavskih jezerih je ena prvih postojank v naših gorah. Leta 1880 jo je zgradil Avstrijski turistični klub, po koncu druge svetovne vojne pa je njeno upravljanje prevzela PD Ljubljana-matica, ki jo je kasneje razširila in na novo opremila.

Kočo sestavljata dva gostinska prostora, v katerih je skupaj na voljo 100 sedišč, poleg tega pa je za nočitev v sobah in skupnih spalnicah na razpolago več kot 100 ležišč. Tople vode ni. Od koče se odpira lep razgled na okoliške gore.

S Planine Blato do cilja v dobrih treh urah

Do Koče pri Triglavskih jezerih vodi več poti, za najkrajšo in najmanj zahtevno pa velja tista, ki se začne pri Planini Blato. Po tej poti boste na cilj prispeli v dobrih treh urah hoje; eno uro in pol boste potrebovali do Dednega polja, nato pa še slabi dve uri do Koče pri Triglavskih jezerih.

Pot je po pohodniških kriterijih kategorizirana kot lahka, kar pomeni, da je primerna za vse tiste z vsaj nekaj pohodniške kondicije, seveda pa se je pred vzponom treba opremiti s pohodniško opremo, še posebej z ustreznimi planinskimi čevlji.

Do izhodišča boste prispeli, če boste avtocesto Ljubljana-Jesenice zapustili na izvozu Lesce, nato pa boste z vožnjo nadaljevali mimo Bleda in Bohinjske Bistrice do križišča v Ribčevem lazu, kjer boste izbrali desno cesto v smeri Stare Fužine.

PREBERITE ŠE -> To so najlepša kopališča na Gorenjskem

V Stari Fužini pri kapelici zavijte ostro levo na vzpenjajočo cesto, ki vodi v smeri Planine Blato. Na desni strani boste zagledali veliko makadamsko parkirišče za obiskovalce korit Mostnice, vi pa nadaljujete z vožnjo po cesti naravnost, za kar boste morali poravnati cestnino. Na naslednjem križišču zavijte v smeri Planine Blato in pot vas bo pripeljala do parkirišča pred planino Blato, kjer parkirate.

Nato se peš usmerite v hrib po širokem in razmeroma strmem kolovozu, ki vodi v smeri planine pri Jezeru. Po desetih minutah hoje postane pot nekoliko bolj ravninska in ko pridete na označeno razpotje, nadaljujete po levem kolovozu. Pot je dobro označena, zato v nadaljevanju sledite markacijam.