To je eden najbolj nenavadnih krajev čez mejo, ki ga je vredno obiskati
Tod se vrstijo številni, več kot dva tisoč metrov visoki gorski vrhovi, slikovite vasice in privlačne doline. Ena najzanimivejših je dobrih dvajset kilometrov dolga dolina Pesarina. V njenem zgornjem delu je manjše smučišče, mimo njega in čez bližnji gorski prelaz pa vodi ena izmed manj prometnih cest do mondenega športnega središča Cortina d'Ampezzo.
Kraljestvo ur v alpski dolini
»Mislim, da je cerkveni zvonik nagnjen vsaj toliko kot mnogo slavnejši stolp v Pisi!« je pristopil domačin, ko je videl, da si z zanimanjem ogledujem zvonik ob edinem omembe vrednem parkirišču v kraju Prato Carnico. Naselje zaznamuje nekaj večjih hiš, ki v strmih bregovih vztrajajo že stoletja. Precej mlajša je ura v parku, katere številčnico oblikujejo skrbno negovane cvetlice. Spominja na nekoč pomembno obrt v dolini. Urarstvo se je ohranilo le še v bližnjem kraju Pesariis.
Te nekoč prestižne merilne naprave so prvi začeli izdelovati domačini, ki so v iskanju dela odhajali v Nemčijo. Zahtevne obrti so se naučili v pokrajini Črni gozd (Schwarzwald), ki še danes slovi po izdelovanju stenskih ur s kukavicami. Leta 1725 so ustanovili družinsko podjetje Solari in začeli prodajati ure po vsem svetu. V tovarni jih izdelujejo tudi danes, a predvsem za industrijske namene.
Nič čudnega, da je že v 18. stoletju premogla stensko uro skoraj vsaka hiša v naselju. Še zdaj zaznamujejo vsakdanje življenje. V majhnem kraju namreč premorejo kar petnajst javnih ur. Vsaka od njih je nekaj posebnega, saj so unikatne. V preteklih desetletjih so jih izdelali upokojeni delavci iz tovarne ur. Pri tem so poleg obilice časa uporabili tudi veliko inovativnosti in domišljije.
Ure lahko poganja celo voda
Najbolj dodelana je videti ura ob cerkvi. Pravzaprav dela konkurenco cerkvenemu zvoniku, saj jo sestavlja več zvonov. Električni urni mehanizem hkrati poganja velikansko glasbeno skrinjico, ki s pomočjo zobatega valja in kladivc ob polnih urah zaigra melodijo z enajstimi zvonovi. Poleg tega se ob polni uri oglasi tudi največji zvon, nekoliko manjši pa vsake četrt ure.
Eno izmed ur poganja poseben mehanizem, ki za premikanje kazalcev s pomočjo zobnikov in posebnih prenosov izkorišča lastno težo ure. Uro s pomočjo elektromotorja v določenih intervalih dvignejo na izhodišče, potem pa se počasi spušča in s svojo težo poganja zobnike.
Astronomska ura poleg časa označuje tudi dan, mesec in astrološko znamenje. Čas prikazujejo tudi s pomočjo položaja zvezde severnice, kar so uporabljali pred izumom ur, kot jih poznamo danes. Nekaj je sončnih ur, med katerimi pri eni senco, ki predstavlja urni kazalec, delamo kar sami s postavitvijo na določeno točko.
Ena izmed ur je velik pano, na katerem se številke izpisujejo z majhnimi kvadratki – to je bila predhodnica digitalnih ur. Nekaj jih deluje na vodo. Ena s pomočjo nekakšnih akvarijev. Dvanajst v vrsto postavljenih in med seboj povezanih posod predstavlja dvanajst ur. Vsaka posoda se napolni točno v eni uri in potem jih je treba le še prešteti, minute pa je mogoče oceniti na osnovi gladine vode v naslednji nenapolnjeni posodi.
Na spremljajočih panojih so opisi delovanja posameznih ur presenetljivo tudi v slovenščini. Z razvojem krajevne obrti se lahko seznanite v muzeju. Nanjo pa spominjajo tudi številne stenske slikarije, murali. Seveda večinoma na temo časa in ur.
PREBERITE ŠE -> 5 razlogov, zakaj je vredno obiskati Cortino d'Ampezzo zunaj smučarske sezone
Ohranjanje tradicije
Kolo, podobno mlinskemu, s pomočjo vodne energije poganja urni mehanizem z nihalom pred eno izmed mogočnejših srednjeveških zgradb v mestu. Pročelje poleg oken s kamnitimi okvirji in skrbno negovanimi rožami na policah zaznamuje še napis Sot la napa. Ime za odprto notranje kurišče, ki je včasih služilo namesto štedilnika, so lastniki namenili skrbno urejenemu penzionu s prenočišči in restavracijo. Pred več kot dvajsetimi leti si ga je skupaj z možem zamislila domačinka Eliana.
Poskrbela je za temeljito in skrbno obnovo hiše ter jo uredila za novo namembnost. V kleti je urejena majhna prodajalna s sezonskimi pridelki, ki prihajajo z družinske kmetije. Naprodaj so tudi domače testenine, marmelade, kompoti in sirupi. Kakovostne domače ekološko pridelane sestavine zaznamujejo tudi jedi, ki jih nudijo. Večinoma uporabljajo tradicionalne recepte za jote in mineštre, v katerih nekako na prvo mesto sodi lokalni fižol, med mesnimi specialitetami pa je nekaj posebnega prekajen zajec.
Mikavno pastirsko naselje
»Mimo tovarne ur vodi pot do le pol ure oddaljenega slapa Fuas,« je mimogrede navrgla nov cilj Eliana, ko sem omenil, da sem spoznal že vse ure v mestu. »Še bolj slikovit pa je obisk nekdanjega pastirskega naselja Stavoli di Orias." To me je takoj zamikalo in po nenapornem vzponu me je pričakal pogled na gručo kamnitih zgradb. Kmalu sem spoznal, da je spremenjena v svojevrstno počitniško naselje. A vsaj na zunaj je videti tako kot nekoč, promet pa z izjemo lastnikom ni dovoljen.
Ozka in ovinkasta cesta sicer ni zaprta z zapornico, toda po njej se je veliko manj stresno in prijetneje podati peš. Iz najbližje z avtomobilom dosegljive vasi Tria je manj kot pol ure hoda. Če imate več volje, pa lahko pot podaljšate vsaj za uro, če začnete v dolini. Naselbino kamnitih hišk je z odlomki svojih del na nekaterih pročeljih zaznamoval eden bolj znanih sodobnih italijanskih pesnikov Pierluigi Capelo.
Mesto za obzidjem
Na poti v Karnijske Alpe ali pa ob vrnitvi se velja ustaviti v kraju Pušja vas (Venzone). To je eno redkih mest z ohranjenim srednjeveškim obzidjem v tem delu Italije, in to kljub uničujočemu potresu, ki je leta 1976 mesto v celoti porušil! Potres, ki je močno prizadel tudi Posočje, je prav tu naredil največ škode. Toda domačini niso obupali in pol stoletja kasneje skrbno obnovljeno mesto obiskovalce sprejema z vsem sijajem.
Vanj je mogoče priti skozi ena izmed mestnih vrat, za katerimi se skriva labirint ulic, katerih večina se stika na osrednjem trgu z mestno palačo v beneško-gotskem slogu. Tu k obisku vabi več gostinskih lokalov in trgovin. Nedaleč od glavnega trga na katastrofalen potres spominjajo ruševine ene izmed cerkva, ki so jih namenoma pustili v takšnem stanju. Tragičnemu dogodku je posvečen tudi muzej v bližini. Mesto se ponaša še z eno skrivnostno znamenitostjo: v kripti ob cerkvi sv. Andreja namreč hranijo nekaj mumificiranih trupel, ki so se s stoletji ohranila zaradi posebnih mikroklimatskih razmer.
Info
• Pesariis je zaradi unikatnih ur in ohranjenega mestnega središča najbolj zanimiv kraj ob vznožju Karnijskih Alp. Najlažje je dosegljiv čez mejni prehod Rateče, od katerega je oddaljen le dobrih osemdeset kilometrov. Med Trbižem in Tolmezzom lahko uporabite krajši odsek avtoceste, potem pa je treba zaviti na ožjo in ovinkasto cesto. Če prihajate iz jugozahodne Slovenije, je najenostavnejši dostop čez enega izmed mejnih prehodov v bližini Soče.
• V majhnem kraju je presenetljivo veliko ponudnikov prenočišč, ena privlačnejših možnosti pa je penzion Sot la napa (sotlanapa.it), kjer boste za sobo odšteli od 50 evrov. To je tudi pravi naslov za razvajanje s tradicionalnimi jedmi.
