Ta slovenski kraj slovi po pravljičnih jezerih in slapovih
Sončni jesenski dnevi kar vabijo na raziskovanje zanimivih kotičkov Slovenije, kjer lahko uživamo ob aktivnostih na prostem in občudovanju naravnih lepot. Kranjska Gora je vsekakor destinacija, ki fascinira z izjemno naravo, številnimi možnostmi za rekreacijo, ponudi mir ter obiskovalca odpelje daleč stran od vsakodnevne rutine. Gre za pomembno turistično in smučarsko središče, ki se nahaja v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
V središču naselja je locirano staro vaško jedro, kjer stoji cerkev Device Marije Vnebovzete, medtem ko je njegova okolica sodobnejša in predvsem turistično obarvana, saj je posejana s hoteli, rekreacijskimi objekti, žičnicami, smučarskimi progami ter kolesarskimi in pešpotmi. Kranjska Gora je med obiskovalci priljubljena predvsem v zimskem času. Kot smučarska destinacija ponuja številna smučišča in možnosti za prakticiranje drugih zimskih športov. V zadnjih letih jo čedalje več ljudi obišče tudi poleti, saj se je v vroči pripeki možno osvežiti v jezeru Jasna, temperature pa so tudi ob najhujši vročini blažje kot v drugih delih Slovenije.
Jezero Jasna
Jezera Jasne se je prijel naziv enega najlepših biserov Slovenije. Pravzaprav gre za dve umetni jezeri, ki sta prepleteni med seboj in sta locirani ob sotočju potokov Velika in Mala Pišnica, v ozadju pa se odpira slikovit pogled na Julijske Alpe. Jezero Jasna leži 1,7 kilometra iz Kranjske Gore, ob cesti, ki pelje na Vršič. Obisk jezera je posebno doživetje ne glede na letni čas. Jeseni, ko je vsepovsod polno listja v rjavih, oranžnih in rdečih odtenkih, to deluje še posebej pravljično. Jasno radi obiščejo fotografi, sprehajalci, saj so okoli nje speljane sprehajalne poti, ribiči, saj je Jasna znan ribolovni revir, kot tudi tisti, ki si želijo zgolj preživeti nekaj kvalitetnega časa v naravi. Ob jezeru se nahajata tudi šest metrov visoka razgledna ploščad in bronasti kozorog, ob katerem se fotografira večina obiskovalcev.
Naravni rezervat Zelenci
Takoj za vasjo Podkoren na južni strani magistralne ceste se nahaja jezerce Zelenci, ki ni le prava atrakcija za oči, temveč nudi zavetje številnim posebnim rastlinskim in živalskim vrstam. Kar se tiče rastlinstva, izstopajo mesojede rosike, med živalmi pa nekatere vrste dvoživk in ptičev gnezdilcev. Jezerce Zelenci je posebno zaradi svoje smaragdno zelene barve, njegova temperatura pa skozi celo leto ostaja konstantna – znaša približno šest stopinj Celzija, zato jezero pozimi ne zamrzne. Leta 1992 so bili Zelenci z okolico razglašeni za naravni rezervat. Jezero lahko, ne da bi pri tem škodovali naravi, občudujete med sprehodom po leseni brvi, na koncu katere je postavljen tudi razgledni stolp. Ta ponuja razgled na to izjemno jezero še s ptičje perspektive.
Obisk Kekčeve dežele
Obisk Kekčeve dežele je pustolovščina, ki bo najbolj očarala predvsem naše najmlajše. Josip Vandot je zgodbo o Kekcu v pisni obliki prvič objavil leta 1918 v mladinskem listu Zvonček, zatem pa so nastale še tri samostojne zgodbe; Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom, ki so kasneje dočakale tudi filmsko upodobitev. Zgodbe o Kekcu, Mojci, Rožletu, Bedancu, Pehti in Kosobrinu so tedaj očarale številne majhne in velike gledalce, med njimi pa so priljubljene tudi danes. Kekec je sicer prvi slovenski celovečerni film, ki je prejel mednarodno nagrado.
V Kranjski Gori že vrsto let organizirajo obisk Kekčeve dežele, kjer se lahko z zgodbo pobližje spoznate oziroma obudite spomin nanjo. Po vnaprej predvidenem urniku se lahko tja odpravite s parkirišča pri turizmu Julijana z organiziranim avtobusnim prevozom. Celotna tura traja dve uri. Vodenje poteka po dva kilometra dolgi lahki pešpoti, ki je primerna za otroke vseh starosti.
Martuljški slapovi
Martuljški slapovi se nahajajo v Gozdu Martuljku, ki leži v gorskem okolju Zgornjesavske doline. Če jih želite obiskati, je priporočljivo, da avto pustite nekoliko naprej od hotela in kampa Špik na levo, kjer je urejeno parkirišče. Posebej veličasten je pogled na skalno piramido Špika, medtem ko se pod njim nahajata dve ledeniški krnici Za Akom in Pod srcem.
Iz prve priteče Zgornji Martuljkov slap, ki se vije čez 110 metrov visoko steno. Ta pot nadaljuje kot potok Martuljek, ki teče proti dolini preko planine Jesenje, kjer stoji stara kapela, nekoliko nižje pa brunarica Pri Ingotu in Lipovčeva koča. Potok se nato prelije preko 50-metrske stene in tvori Spodnji Martuljkov slap. Zgornji slap je atraktivnejši, vendar pa je hkrati nekoliko težje dostopen. Pot do njega vam bo vzela uro in 45 minut hoje. Po drugi strani do Spodnjega slapa vodi lažja, 40 minut dolga pot, ki jo je mogoče prehoditi tudi z manjšimi otroki.
Slovenski planinski muzej
Slovenski planinski muzej se nahaja v Mojstrani, ki je od Kranjske Gore oddaljena slabih 15 kilometrov, in nudi vpogled v planinsko dejavnost v slovenskem prostoru skozi čas. Obiskovalci si lahko ogledajo bogato zbirko pripomočkov, ki so jih včasih uporabljali pri vzponih, prav tako pa so na ogled fotografije ter obsežna strokovna knjižnica. Muzej je hkrati opremljen s sodobnimi audio-vizualnimi pripomočki.
Ob vstopu si boste najprej ogledali uvodni film, ki prikazuje lepote slovenske pokrajine ter bogato naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino naših gora. Zaradi določenih prilagoditev si lahko razstavo ogledajo tudi slepe in slabovidne osebe. V muzeju prirejajo tudi občasne razstave različnih tematik ter organizirajo dogodke, povezane z gorništvom. Muzej je do konca oktobra odprt vsak dan od 9. do 17. ure, od začetka novembra do konca aprila pa ga je možno obiskati od torka do nedelje med 9. in 16. uro, medtem ko so njegova vrata v ponedeljkih zaprta. Odrasli bodo za vstopnico v muzej odšteli devet evrov.
Muzej Planica
Muzej Planica je - kot že ime pove - posvečen Planici, v kateri se že vrsto let odvijajo mednarodna tekmovanja v smučarskih skokih, zaradi česar je ta postala prepoznavna v svetovnem merilu. V muzeju, ki je postavljen v osrednjem delu Nordijskega centra Planica, se boste lahko spoznali z zgodovino smučarskih skokov in poletov. Hkrati se lahko v njem seznanite s heroji svetovne skakalne elite, tehničnim razvojem skakalnice skozi čas, ter opremo, ki so jo v različnih obdobjih uporabljali skakalci pri svojih podvigih. Poleg tega sta v muzeju na voljo dva simulatorja skokov, kjer se lahko preizkusite v vlogi smučarskega skakalca. Za vstop v muzej vam bodo zaračunali šest evrov.
