Ta naša pravljična ledeniška dolina spada med najlepše v Evropi

Logarska dolina je izletniška destinacija, za obisk katere se odločajo ljubitelji naravnih lepot, saj ta nudi izjemne razglede na vse strani. Z dolžino devetih kilometrov je ta največja ledeniška dolina v Savinjskih Alpah, velja pa tudi za eno najlepših ledeniških dolin, ki jih je moč obiskati v Evropi.

Solčava je ena najredkeje poseljenih občin

Logarska dolina spada v občino Solčava, zato sem se za več informacij, kaj ta kotiček Slovenije ponuja, obrnila na Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavsko. Predstavili so nam ga z naslednjimi besedami: »Solčavsko je ime za zeleno, butično in avtohtono doživetje. Obkroženi smo s čudovito naravo, s katero domačini že dolga leta živijo v sožitju. Kmetije so razkropljene po pobočjih okoli vasi Solčava in v treh ledeniških dolinah. Na našem območju živi le okoli 530 prebivalcev, zato smo ena najredkeje poseljenih občin v Sloveniji.«

Nadalje izvem, da je podoba Solčavskega skozi leta ostala bolj kot ne nespremenjena predvsem po zaslugi domačinov, ki ne dopuščajo prevelikih posegov v okolico. Je pa tukajšnjo naravo precej prizadel vetrolov, ki je pustošil pred leti. Ker je bilo pri tem podrtih in poškodovanih veliko dreves, se je podoba naravne krajine nekoliko spremenila, vendar so prizadevanja usmerjena v to, da bi se škodo čim prej saniralo. Sicer pa se Solčavsko ponaša z naravnimi danostmi in kulturno dediščino.

Čudoviti dolini sta tudi Matkov in Robanov kot

Kar 70 odstotkov površine Solčavskega je vključene v evropsko omrežje Natura 2000, območje pa se ponaša tudi s kar 104 naravnimi vrednotami: »Med njimi je najbolj poznan slap Rinka, ki se nahaja na koncu Logarske doline. Dve čudoviti dolini sta še Matkov in Robanov kot. Obiskovalce privabljajo tudi naslednje naravne znamenitosti: Potočka zijalka na pobočju Olševe, najstarejša solčavska tisa, logarjeva lipa in plesnikov brest.«

Na Zavodu za turizem in trajnostni razvoj Solčavsko dodajo, da je edinstven pojav na območju, ki ga pokrivajo, Matkov škaf. Gre za globel v snegu, ki v globino lahko meri tudi več kot 20 metrov in se nahaja na koncu Matkovega kota. V spomladanskem času jo izdolbe voda, saj se takrat začne v visokogorju topiti sneg. Ta naj bi bila prava atrakcija tako za zimske pohodnike kot za ledne plezalce.

S kolesom po Solčavski panoramski cesti po čudovite razglede

Solčavsko, katerega obdajajo Kamniško-Savinjske Alpe in del Karavank, nudi veliko možnosti za pohodniške podvige. »Med bolj težavne vrhove spadajo Ojstrica, Planjava, Kamniško sedlo, Brana in Mrzla Gora, med manj zahtevne Plesnikova planina, Koča v Grohatu in Klemenča jama.«

Tudi za kolesarje je poskrbljeno. Tako naj bi bila ena najbolj atraktivnih kolesarskih stez Solčavska panoramska cesta, ki nudi izjemne razglede. Primerna je za kondicijsko nekoliko bolje pripravljene kolesarje, saj se je treba s kolesom povzpeti na 1000 metrov višine, vendar naj bi bil, ko se nam na poti odprejo izjemni razgledi, ves trud poplačan. Ob poti se sicer nahajajo tudi številne znamenitosti in točke za počitek, kjer si je možno nabrati nove energije.

Najbolj priljubljena pot za sprehajalce je seveda tematska naravoslovno-etnografska pot, ki je speljana po celotni Logarski dolini. Na njej si je moč ogledati številne naravne lepote in elemente kulturne dediščine. »Obe poti, Solčavska panoramska cesta in Pot po Logarski dolini, sta imetnici naziva 'Naj tematska pot', ki ga vsako leto podeljuje Turistična zveza Slovenije.«

Otroci bodo navdušeni nad obiskom Pravljičnega gozda

O ostalih aktivnostih, ki so na voljo v Logarski dolini, so na Zavodu za turizem in trajnostni razvoj Solčavsko povedali, da so zelo zanimiva etno vodenja z lokalnimi vodniki, v sklopu katerih lahko obiskovalci na avtentičen način spoznajo, kako poteka življenje lokalnega prebivalstva.

»V zimskem času so, če zapade dovolj snega, v Logarski dolini urejene tekaške proge, otroci pa se lahko tukaj tedaj tudi sankajo. Veliko možnosti je na razpolago rudi za alpiniste, ledne plezalce in turne smučarje. Obiskovalci se lahko preizkusijo v streljanju z lokom ali igrajo odbojko na mivki. Za sprostitev so na voljo masaže, ayurvedski tretmaji, wellness, gozdno kopanje in še veliko več.«

Če se v Logarsko dolino podate z majhnimi otroki, se priporoča obisk Pravljičnega gozda. Gre za zanimivo doživetje za vso družino, saj boste med sprehodom po gozdu srečali pravljične junake, njihove hiške, prebivalce gozda in morda celo škrata.

Vsako leto se odvijajo Solčavski dnevi in Festival Bicka

»Na Solčavskem si je možno ogledati tudi veliko kulturnih znamenitosti. Med njimi je najbolj znana gotska cerkev Marije Snežne iz druge polovice 15. stoletja. Na vhodu v Logarsko dolino stoji cerkev Kristusa Kralja, na panoramski cerkvi v Podolševi pa cerkev Svetega Duha. Kulturni znamenitosti sta tudi kmetija Bevšek in kužno znamenje v Robanovem kotu.«

V Logarski dolini in v okolici čez leto potekajo tudi različni dogodki. Tako se zadnji konec tedna v juliju odvijajo Solčavski dnevi, pri čemer gre za preplet kulturnih in športnih dogodkov, delavnic in glasbe. Septembra je na sporedu Festival Bicka, ki poteka dva dneva in je poimenovan po pasmi solčavske ovce. »Jezersko-solčavska ovca je avtohtona pasma v Kamniško-Savinjskih Alpah. V sklopu dogodka potekajo prigon ovac z visokogorskih pašnikov, licitacija, prikaz striženja ovc, prebiranje volne, modna revija in delavnice filcanja.«

Poleg savinjskega želodca tipični jedi tudi sirnek in masovnik

Kar se tiče lokalne kulinarike, je javnosti najbolj poznana suhomesnata jed savinjski želodec. Za območje so sicer značilni tudi mlečni izdelki, kot sta sir in skuta. Tipična jed, ki pa je nekoliko manj znana, je sirnek. »Gre za zorjeno skuto močnega okusa, ki se jo namaže na črn kruh, iz njega pa se lahko pripravi tudi juho sirnico.«

Omeniti velja tudi krepko in močnato jed masovnik, ki se pripravi iz smetane, moke in mleka. »Kmečke žene pripravljajo tudi grušove žlinkrofe. Ti so polnjeni s suhimi hruškami in obliti z medom. V pretežni meri smo usmerjeni v trajnostni turizem in samooskrbnost, zato boste na krožnikih dobili domače marmelade, paštete, doma pečen kruh, avtohtono cikasto govedino in domačo govedino.«