Vintgar: V tej čudoviti slovenski soteski lahko vidite rise in gamse
Čeprav se je ta teden ohladilo, so pred nami vse toplejši dnevi, ko bo, še zlasti poleti, dobrodošlo obiskati tiste kotičke naše dežele, kjer vlada naravna klima. Eden takšnih je zagotovo soteska Blejski vintgar, ki se upravičeno ponaša z nazivom naravni biser Slovenije.
Osupljiva soteska z največjim slapom in mostom
Blejski vintgar, zdaj znan kot samo Vintgar, je 1,6 km dolga soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, skozi katero teče reka Radovna. Od turistično priljubljenega Bleda je oddaljena le štiri kilometre, obiskovalce pa osupne silna moč narave, ki je v skalo izklesala to čudo, saj so stene korita visoke kar od 50 do 100 m, višina pobočja pa je 250 m.
V soteski lahko opazujemo skoke, tolmune, brzice, draslje in druge korozijske oblike delovanja vode, konec Vintgarja pa krasi največji rečni slap v Sloveniji – slap Šum, ki pada kar 16 metrov globoko. Ob koncu soteske stoji še zajezitev za hidroelektrarno Vintgar.
Korita na železniškem mostu na Vintgarju prečka tudi železniška proga Jesenice–Most na Soči, in ta most velja za največji v celoti ohranjeni kamniti železniški ločni most v Sloveniji. Iz rezanega kamna so ga zgradili v letih 1904 in 1905 po načrtih arhitekta Roberta Schonhoferja in se dviga osupljivih 33 metrov nad površjem reke Radovne.
Soteska, ki je navdihnila vse druge
Sotesko Vintgar so za turiste odprli pred 131 leti (lani so praznovali 130. jubilej), po tem, ko sta jo leta 1891 odkrila Jakob Žumer, takratni župan Gorij, in Benedikt Lergetporer, kartograf in fotograf z Bleda.
Čeprav je soteska okoliške ljudi od nekdaj navdajala z grozo in spoštovanjem, so se leta 1893 lotili izredno zahtevne in nevarne ureditve za turistični obisk in po njej zgradili pot ter jo opremili z galerijami in mostovi. Korita soteske Vintgar so tako postala prva turistično urejena korita na Slovenskem in so še danes zaščitena kot naravni spomenik.
Marsikdo se vpraša, od kod ime Vintgar, saj to besedo danes zasledimo tudi v poimenovanju drugih slovenskih sotesk (Iški vintgar, Ribniški vintgar nad Srednjo vasjo v Bohinju in Bistriški vintgar pri Slovenski Bistrici), in tu je treba poudariti, da je bil Blejski vintgar prvi vintgar, po katerem so se poimenovala tudi druga naravna korita po Sloveniji.
Po eni izmed razlag naj bi beseda vintgar izvirala iz nemškega Weingarten (po vinogradih v bližnjem Podhomu), po drugi pa naj bi nastala, ker prerez soteske spominja na vinski kozarec.
PREBERITE ŠE -> Izvir Bohinjske Bistrice: izjemen naravni biser, ki izgleda kot iz pravljice
Po poti gamsov, risov in ptic
Če se boste sprehodili po Vintgarju, se nikar ne bojte, da se bo pot pod vami vdala, skozi sotesko namreč ne vodi 131 let stara struktura, saj so jo že večkrat obnovili in danes zanjo skrbi Turistično društvo Gorje, ki od marca do decembra vsak dan skrbno pregleda stanje te priljubljene izletniške točke, obenem pa skrbi tudi zato, da obiskovalci ne posegajo preveč v naravo in ne motijo tukajšnje flore in favne.
V sotesko namreč spomladi zahajajo gamsi in risi, vse leto pa v njej biva tudi posebna ptica rečni vrabec. Da bi živali kljub številnim turistom imele mir, so se v Turističnem društvu Gorje pred časom odločili, da jo za obiske odprejo po sončnem zahodu in zaprejo pred sončnim zahodom.
»Verjamemo namreč, da imajo tudi živali pravico do miru in počitka,« je lani jeseni za Delov podkast povedal Janez Poklukar, predsednik Turističnega društva Gorje, ki je razkril tudi, da je voda v soteski čista in neoporečna ter da jo lahko obiskovalci pijejo in se tako naužijejo energije Vintgarja.
Poklukar je v podkastu tudi sporočil, da lanskoletne poletne poplave k sreči niso uničile naravnih lepot Vintgarja, in napovedal, da se bodo tudi letos držali omejitev glede vstopa turistov, da ohranijo magičnost tega slovenskega bisera. Po Vintgarju se lahko tako naenkrat sprehaja le 245 obiskovalcev, v soteski pa poteka enosmerni promet – sprehajate se lahko torej samo v eno smer, saj je pot krožna.
Svetujejo obisk v jutranjih urah
V Turističnem društvu Gorje priporočajo predhodni nakup vstopnic na spletni strani, da si zagotovite vstop in se izognete gneči, ker je Vintgar najbolj priljubljen ravno med 10. in 13. uro, pa svetujejo, da ga obiščete v jutranjih urah (med 24. junijem in 15. avgustom je odprt že ob 7.30) ali v popoldanskem času (od 24. junija do 15. avgusta je odprt vse do 19. ure).
Vintgar svoja vrata letos odpira že ta konec tedna. Do 26. maja lahko sotesko obiščete med 9. in 17. uro, od 27. maja do 23. junija in od 16. avgusta do 10. septembra med 8. in 18. uro, od 11. septembra do 8. oktobra je odprta od 8. do 17. ure, po 9. oktobru pa med 9. in 16. uro, s tem, da je zadnji vstop v sotesko vedno pol ure pred zaprtjem.
Opozorila pred vstopom in parkiranje
Do Vintgarja se lahko z Bleda odpravite peš, s kolesom, z vlakom, z avtobusom (ki je v juliju in avgustu brezplačen) ali z avtom. Da bi omilili težave s parkiranjem, Turistično društvo Gorje letos organizira tudi redni električni shuttle prevoz iz treh parkirišč do Vstopnega središča Vintgar.
V soteski bodo letos tudi prvič prisotni vodniki Vodniške službe Vintgar, po izstopu iz Vintgarja pa se obiskovalci lahko odločijo tudi za eno od tematskih poti (Pot kralja Triglava in Pot reke dreves), ki sta obe obogateni s strokovno interpretacijo v obliki vodenih ogledov z vodnikom ali avdiovodnikom za skupine in posameznike.
Preden se odpravite na pot, poskrbite še za primerno pohodno obutev, saj je pohod skozi Vintgar srednje zahtevna pot. Obsega 2,7 kilometra, 200 stopnic in 112 metrov vzpona ter 116 metrov spusta. Teren je na določenih predelih zožen in spolzek, zato vstop otroškim in invaldiskim vozičkom žal ni dovoljen, lahko pa pripeljete s seboj štirinožnega prijatelja, ki mora biti obvezno na povodcu.
Občina Gorje
Vintgar danes spada pod občino Gorje, ki premore še številne znamenitosti, vredne obiska. Ime Gorje je občina dobila, ker so bili ti kraji »gor« oziroma visoko, saj so tod nastale zadnje večje vasi pod Triglavom. Vseh skupaj jih je 11, in sicer Zgornje in Spodnje Gorje, Mevkuž, Radovna, Perniki, Spodnje in Zgornje Laze, Višelnica, Poljšica, Krnica, Podhom, Zatrata ter Grabče.
Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. »Višelnica se imenuje tako, ker je višje od središča, Zatrata, ker je za trato, Poljšica ker je za poljem, Podhom, ker je pod hribom Hom, Krnica, ker leži v tipični ledeniški obliki krnici,« pravijo v Turističnem društvu Gorje.
Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v kameno dobo. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravijo Poglejska cerkev in je vredna obiska, našli kamnito orodje.
Poleg soteske Vintgar in Poglejske cerkve si lahko v Zgornjih Gorjah ogledate delavnico gorjanskih zvoncev, ki so jih nekoč kupovali celo Tirolci, ter v vasicah odkrivate čudovite cerkvice. Obiščete lahko Pokljuko in Pokljuško sotesko, Fužine v Radovni, ali se podate po dveh priljubljenih pohodniških poteh – Miklavževi ali Riklijevi poti.
