Tako smo ženske dobile prvi pravi nedrček
Zgodovina nedrčka je stara več kot 3600 let, arheološki artefakti dokazujejo, da so jih Minojske ženske na grškem otoku Kreta nosile že v 16. stoletju pred našim štetjem. No, vsaj nekakšno različico oblačila, ki je podpiral prsi. Da smo dobile nedrček, kot ga poznamo še danes, pa je nato moralo preteči skoraj 3500 let.
Večina modnih zgodovinarjev si je enotna, da je prvi nedrček izumila Francozinja Herminie Cadolle, ko je okoli leta 1887 v svoji šiviljski delavnici spodnjega perila razpolovila korzet (do tedaj za ženske obvezni del garderobe) in ustvarila dve samostojni podporni oblačili – zgornji del, ki je privzdignil prsi s pomočjo naramnic, ter spodnji del, ki je stiskal pas.
To ni bilo nikakršno naključje, saj je bila Cadollova feministka. Rojena leta 1842 v skromni družini, je v mladosti sodelovala v pariški komuni, delavski revoluciji, ki je vzniknila v Parizu leta 1871, in si prizadevala za odpravo neenakosti med moškimi in ženskami, osvoboditev iz restriktivnih korzetov pa tako videla kot enega izmed načinov, da svojim sotrpinkam izbori vsaj nekaj svobode.
Čeprav je po krvavem koncu pariške revolucije Cadollova z družino za nekaj let pobegnila v Argentino, je to ni odvrnilo od njenih prepričanj, in prav v tej južnoameriški državi je leta 1887 odprla svojo prvo trgovino spodnjega perila, narejenega po meri, ter tam izdelala prvi prototip za dvodelni korzet. Ko se je nato leta 1889 vrnila v Pariz, je v Franciji vložila patent zanj in ga poimenovala »corselet gorge« ali »korzet za prsi«, kasneje pa celo »le bien-être« ali dobesedno »dobro počutje«, ker je ta nova krajša različica korzeta predstavljala veliko bolj udobno podporo prsim, kot tradicionalni korzet, ki je stiskal tako prsni koš kot pas.
S patentom v roki je nato Cadollova dvodelni korzet predstavila na Svetovni razstavi 1889 v Parizu (kjer so mimogrede tudi slavnostno otvorili Eifflov stolp) in polovica izuma se je tako prijela, da je Francozinja leta 1905 začela zgornji del korzeta prodajati tudi samostojno ter ga preimenovala v »soutien-gorge«, besedo, ki je v Franciji še danes v uporabi za nedrček.
Elastična revolucija
Ker v tistih časih še ni bilo masovne proizvodnje ali konfekcijskih številk, je Cadollova nedrčke izdelovala po meri, med njenimi strankami pa so bile najbolj vplivne ženske začetka 20. stoletja, od svetovnih kraljic in princes do igralk ter plesalk, med drugim tudi slovita nizozemska tajna agentka in kurtizana Mata Hari.
Cadollova se je v svoji karieri domislila še ene inovacije, ki je pomembno spremenila industrijo spodnjega perila, in sicer je bila prva, ki je začela uporabljati elastični sukanec, narejen iz gume, zaradi česar so bili takšni nedrčki bistveno manj restriktivni. Njihovo usodo je dodatno zapečatila tudi prva svetovna vojna, saj so takrat ženske v odsotnosti moških, ki so se bojevali na frontah, na veliko poprijele za dela v tovarnah, kjer je nošenje udobnejših nedrčkov prevladalo nad togimi korzeti.
Sodelovanje s Coco Chanel
Herminie Cadolle je spodnje perilo ustvarjala še v 20. letih prejšnjega stoletja, je pa v obrt že prej uvedla svojo hčer Marie Cadolle, ki je zaradi velikega povpraševanja leta 1911 materino prvotno pariško trgovino in delavnico na ulici Chaussée d’Antin prestavila na prestižnejšo Rue Cambon, kjer je svoj atelje že imela Coco Chanel.
S Chanelovo je nekoliko kasneje poslovno sodelovanje spletla Marijina hči Marguerite Cadolle, ki je leta 1925 za legendarno oblikovalko ustvarila prvi nedrček, ki je potlačil prsi in tako naredil prsni koš bolj plosk, kar je ženskam prineslo deško silhueto, h kateri je stremela Chanelova. Tudi Marguerite so, tako kot njeni mami in babici, zaupale slavne ženske, med drugim je perilo po meri izdelovala za soprogo abdiciranega kralja Edwarda VIII. Wallis Simpson.
PREBERITE ŠE -> Neverjetna življenjska zgodba Coco Chanel: Od revščine do svetovne slave
Marguerite je prav tako imela hčerko Alice Cadolle, ki je nadaljevala tradicijo intimnih oblačil prababice Herminie. Istočasno, ko je Christian Dior leta 1947 po modni pisti poslala legendarni »New Look«, ki je za nekaj časa pokopal ideal deške silhuete, in znova slavil ženske obline, je Alice v družinski delavnici na pobudo drugega francoskega modnega oblikovalca Marcela Rochasa obudila korzet, ki je ženskam pomagal ustvariti videz priščipnjenega pasu.
Zanimivo je tudi to, da je Dior za svoje modne dosežke še istega leta prejel najbolj prestižno ameriško modno nagrado Neiman Marcus Award, Alice Cadolle pa si jo je nato prislužila leta 1949.
Nedrčki, ki si jih privoščijo zvezdnice
Modna hiša Cadolle še danes stoji na Rue Cambon v Parizu, kamor jo je prestavila Marie, vodita pa jo peta in šesta generacija Cadolle žensk, mati Poupie in hči Patricia. Čeprav se je znamka v desetletjih prilagodila modni industriji in ponuja tudi ready-to-wear spodnje perilo v konfekcijskih številkah, ostajajo zvesti poslanstvu ustanoviteljice Herminie ter še vedno izdelujejo nedrčke čisto po meri.
Takšna storitev v poplavi hitre mode žal ni poceni, cene se v tem francoskem butiku začnejo od 700 evrov navzgor, traja pa približno mesec dni in tri do štiri pomerjanja v živo, da izdelajo nedrček, ki se stranki prilega do zadnjega milimetra. Med tistimi, ki si danes privoščijo takšno spodnje perilo, so aristokratinje in zvezdnice, denimo Monica Bellucci, Beyoncé, Rihanna, Léa Seydoux in Vanessa Paradis.
